VDSS Sklep Pdp 691/2016

Jedro

Tožnik je v pripombah na izvedensko mnenje z ustreznimi konkretnimi navedbami izpodbijal ugotovitve izvedenke ter predlagal njeno zaslišanje. Opustitev zaslišanja izvedenke na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika na ugotovitev, da sta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 2. 2015 in prepoved opravljanja dela z dne 4. 2. 2015 nezakoniti in nimata pravnega učinka; da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 17. 2. 2015, temveč še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja; da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni od pravnomočnosti sodne odločbe od 17. 2. 2015 dalje do vrnitve tožnika nazaj na delo, plačati nadomestilo plače v višini, kot če bi delal, in sicer najmanj v višini 1.067,65 EUR bruto mesečno, od vsakega bruto zneska nadomestila mesečne plače odvesti davke in prispevke ter druge javne dajatve ter tožniku izplačati neto znesek mesečnih nadomestil skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; da je tožena stranka dolžna tožnika v roku 8 dni od pravnomočnosti sodne odločbe pozvati nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo priznati obstoj delovnega razmerja, ga prijaviti v invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje ob sklenitvi delovnega razmerja ter morebitna druga socialna zavarovanja; da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožniku povrniti stroške sodnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče v 11. točki zapisalo, da je tožena stranka dokazala, da je bila stopnja alkoholiziranosti tožnika v času preizkusa pri njej dne 3. 2. 2015 ob 15.45 uri v vrednosti 0,62 promila (kar je v nasprotju z izvedenskim mnenjem) ter da je tožnik soglašal z opravljenim alkotestom, ki naj bi ga tudi podpisal, kar pa je tožnik izrecno zanikal, tega pa tudi ni zatrjevala tožena stranka. Navaja, da je sam zahteval opravo alkotesta z odvzemom krvi, kar je tudi še isti dan po opravljenem alkotestu storil. Tudi sodna izvedenka je med drugim ugotovila, da je na podlagi koncentracije izmerjene v bolnišnici bila koncentracija alkohola v krvi tožnika v času preizkusa z alkotestom med 0,41 in 0,65 g/l alkohola v krvi in da je bil v krvi prisoten alkohol v posledici uživanja alkoholnih pijač. Z oceno sodne izvedenke se tožnik nikakor ni strinjal, saj meni, da je ugotovitev izvedenke, da je imel 0,53 g/l alkohola v krvi neizkazana in brez ustreznih utemeljitev. Izvedenka je namreč v 5. točki izvedenskega mnenja sama ugotovila, da meritve z indikatorskim elektronskim alkotestom in biokemijskih analizatorjem lahko dajejo dovolj pravilne orientacijske vrednosti koncentracije alkohola le v primeru, v kolikor sta pravilno vzdrževani in ustrezno ter redno kalibrirani. Ker tožnik alkotesta, ki so ga opravljali v podjetju, ni podpisal, sodišče pa se s tem vprašanjem v postopku niti ni ukvarjalo in se z ugotovitvijo alkotesta ni strinjal, rezultat alkotesta prav gotovo ne more biti ustrezno merilo pri ugotavljanju količine zaužitega alkohola. Tudi izvedenka je v svojem izvedenskem mnenju ugotovila, da psihofizične sposobnosti posameznika niso prizadete, v kolikor ima v krvi do 0,50 g/l alkohola, navedla pa je tudi, da sadni sokovi lahko vsebujejo manjše količine alkohola, vendar so ti bistveno nižji od deleža alkohola v alkoholnih pijačah. Zatrjuje, da bi zaužitje približno 1 l sadnega soka pred preizkusom alkoholiziranosti lahko vplivalo na koncentracijo alkohola v krvi tožnika, kar je potrdil tudi laboratorijski izvid, ki ga izvedenka ni pojasnila in do katerega se ni opredelila. Prav tako se ni opredelila na kakšen način bi lahko na izid alkotesta vplivalo kajenje tožnika. Iz teh razlogov je tožnik predlagal zaslišanje izvedenke, ki ga je sodišče zavrnilo, kljub temu, da je tožnik založil za predujem za postavitev izvedenca alkometrične stroke. Zatrjuje, da je zaslišanje izvedenke bilo nujno potrebno, saj bi z dodatnimi pojasnili lahko razjasnila, na kakšen način je prišla do rezultatov oziroma do ocene stopnje alkoholiziranosti tožnika v času opravljanja alkotesta. Naveden rezultat alkotesta pa bi lahko vplival tudi na utemeljenost odločitve tožene stranke o izredni odpovedi oziroma suspenzu, zato je tožnik na zadnji obravnavi izrecno vztrajal pri izvedbi vseh dokaznih predlogov, ki jih je podal, predvsem pa po zaslišanju izvedenke, pri tem pa podal tudi ustrezno obrazložitev. Ker sodišče dokaza po zaslišanju izvedenke ni izvedlo, meni da je bistveno kršilo pravila postopka. Nasprotuje tudi oceni sodišča prve stopnje, da je bilo odločilno, da je bila tožniku na delovnem mestu ugotovljena alkoholiziranost, zato psihofizične oziroma delovne sposobnosti tožnika niso bile odločilne. Meni, da tožena stranka ni dokazala, da bi ugotovljena prisotnost alkohola v krvi tožnika v času alkotesta vplivala na psihofizično sposobnost tožnika, kar so potrdile tudi priče tožene stranke kot tudi sam tožnik in tudi izvedenka. Meni, da tožena stranka ni obrazložila vseh okoliščin, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni mogoče. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje storilo s tem, da kljub zahtevi tožnika na obravnavi ni zaslišalo sodne izvedenke, ki je v obravnavani zadevi podala pisno izvedensko mnenje oziroma je ta dokazni predlog zavrnilo. S tem je kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP) ter načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP). Po stališču Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba opr. št. II Ips 206/2012 z dne 5. 9. 2013), do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno, ko stranka zahteva zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. S tem v zvezi je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da 253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenec svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila, ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti. Pravica stranke do izjave se kaže v možnosti, da se stranka seznani z izvidom in mnenjem ter da se do njega opredeli. Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanje, ki jih zahteva stranka, niso potrebni ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje. Sodišče prve stopnje se do pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo, prav tako ni navedlo, zakaj pripombe niso utemeljene in zakaj je zavrnilo dokazni predlog o zaslišanju izvedenke.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi tožnik podal v pripravljalni vlogi z dne 22. 4. 2016 konkretizirane pripombe in jasno navedel, v katerem delu se ne strinja z ugotovitvami izvedenke. Tožnik je že v pripombah na izvedensko mnenje z ustreznimi konkretnimi navedbami izpodbijal ugotovitve izvedenke ter predlagal zaslišanje izvedenke. Opustitev zaslišanja izvedenke na obravnavi kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, v takšnem primeru predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, kjer ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S svojim postopanjem je tako kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega so najmanj preuranjene in nepravilne dejanske ugotovitve in posledično pravni zaključki sodišča prve stopnje glede izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj kršitev postopka v konkretnem primeru tudi pomeni, da sodišče zaradi zavrnitve predlaganega zaslišanja izvedenca ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem izvedenke razčistiti sporna vprašanja in šele po dopolnjenem dokaznem postopku bo lahko ponovno odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

8. Do preostalih pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje ni opredelilo, saj še niso pravno odločilne za odločitev o zadevi (360. člen ZPP).

9. Ker so podani s pritožbo uveljavljani razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev ter dopolniti dokazni postopek zlasti z zaslišanjem sodne izvedenke ter nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 27/2017
• VDSS sklep Pdp 1022/2016
• VDSS Sklep Pdp 1080/2016