<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 918/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.918.2016
Evidenčna številka:VDS00000472
Datum odločbe:16.03.2017
Senat:Valerija Nahtigal Čurman (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Marko Hafner
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpravnina - upokojitev - odpoved pravici - odpravnina ob upokojitvi

Jedro

Tožnik se s podpisom sporne listine ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. S podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, je soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni obračunati razliko odpravnine v znesku 105.849,97 EUR bruto in mu po odvodu vseh zakonsko predpisanih davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti stroške postopka v znesku 3.207,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, tj. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo njena dokazna predloga za zaslišanje prič A.A. in B.B.. Izpostavlja, da je na naroku za glavno obravnavo 7. 6. 2016 pojasnila, o čem bosta priči izpovedali, zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da v zvezi s spornimi bilancami ni podala ustrezne trditvene podlage. Tožena stranka je po upokojitvi tožnika ugotovila, da so bile bilance stanja prirejene, zato je sporna višina vseh zneskov, ki so bili izračunani na tej podlagi. Uveljavlja, da se je tožnik s podpisom izjave z dne 24. 7. 2013 odpovedal pravici do odpravnine, zato je nasprotno stališče sodišča prve stopnje napačno. Ker je tožnik podpisal omenjeno izjavo, je tožena stranka ukinila rezervacijo sredstev, ki je bila oblikovana z namenom izplačila odpravnine tožniku. Opozarja na izpoved predsednika uprave tožene stranke, da sta se s tožnikom dogovorila, da si zadržanih delov plače ne bosta izplačala. Sodišču prve stopnje očita, da pri odločitvi tega ustnega dogovora med tožnikom in predsednikom uprave tožene stranke ni upoštevalo, čeprav njegov obstoj potrjujejo konkludentna ravnanja tožene stranke (tj. ukinitev rezervacije za sporni del odpravnine). Vse navedeno je tožena stranka zatrjevala že v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa njenih trditev in dokazov v zvezi s tem ni upoštevalo. Uveljavlja zmotnost presoje sodišča prve stopnje, da osnova za izračun višine odpravnine znaša 16.351,74 EUR bruto. Pojem dosežena plača iz točke 6.3 pogodbe o zaposlitvi po njenem mnenju ne more predstavljati nečesa, kar v času izplačila plače ni obstajalo. Kot osnovo za izračun odpravnine je zato treba šteti plačo, ki je bila tožniku dejansko izplačana v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Opozarja, da se je tožnik upokojil v sredini leta 2013, dosežena plača pa se nanaša na rezultate celotnega leta 2013. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo tožene stranke, v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je ugotovilo pravilno in popolno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njenima dokaznima predlogoma za zaslišanje prič A.A. in B.B., tožena stranka po vsebini uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, ki so bili predlagani v potrditev pravno odločilnih dejstev. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 7. 6. 2016 (na list. št. 21 v spisu) je tožena stranka zaslišanje priče A.A. predlagala glede ukinitve rezervacije sredstev, ki jo je oblikovala za primer, da bo tožnik v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi upravičen do izplačila odpravnine. Ker, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, za odločitev v tem individualnem delovnem sporu niti ni bistveno, ali je tožena stranka rezervacijo ukinila, je odločitev o zavrnitvi tega dokaznega predloga pravilna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje priče B.B.. Po navedbah tožene stranke bi omenjena priča izpovedala o tem, da so bile bilance stanja v obdobju, ko je tožnik opravljal funkcijo člana uprave tožene stranke, sporne, vendar po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožena stranka glede tega dejstva ni podala zadostne trditvene podlage. V postopku na prvi stopnji namreč ni navedla, kako naj bi bile bilance prirejene oz. zakaj naj ne bi ustrezale dejanskemu stanju, zato je šlo v tem delu za t. i. informativni dokaz. Ta je dovoljen le v primeru, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena (prvi odstavek 7. člena ZPP), tožena stranka pa v obravnavani zadevi ni navajala, da ji dejstva v zvezi z domnevno prirejenimi bilancami stanja niso znana.

7. Drži, da je zakoniti zastopnik tožene stranke izpovedal, da sta s tožnikom predsednico nadzornega sveta tožene stranke prepričala, da si zadržanega dela ne bosta nikdar izplačala. To je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo tudi sodišče prve stopnje, vendar tega dokaza pri odločitvi utemeljeno ni upoštevalo. Tožena stranka namreč v postopku na prvi stopnji v tej smeri ni podala nobenih trditev, izvedba nekega dokaza pa ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage stranke. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dokazov glede obstoja zgoraj omenjenega ustnega dogovora med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožnik s podpisom listine v prilogi A13 ni odpovedal pravici do izplačila odpravnine. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s podpisom dokumenta, ki je naslovljen kot začasno zadržanje obračuna in izplačila odpravnine ob upokojitvi, soglašal le, da mu tožena stranka odpravnine ne bo obračunala in izplačala v letu upokojitve. Pritožba zato neutemeljeno vztraja pri navedbah, da se je tožnik s podpisom te izjave (trajno) odpovedal pravici do odpravnine. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka svoje obveznosti izplačila pogodbeno dogovorjene odpravnine ne more razbremeniti z ukinitvijo rezervacije sredstev iz tega naslova, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja nasprotno.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da osnovo za izračun višine obravnavane odpravnine predstavlja (celotna) plača, do katere je tožnik upravičen na temelju opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, in ne le tisti del osnovne plače, ki je bil tožniku v relevantnih mesecih dejansko izplačan. Glede na to, da je v točki 3.3 tožnikove pogodbe o zaposlitvi jasno določeno, da je njegova plača sestavljena iz osnovne plače, stimulativnega dela in udeležbe na dobičku, tudi po presoji pritožbenega sodišča pojem dosežena plača v točki 6.3. pogodbe o zaposlitvi predstavlja seštevek navedenih postavk. Tožena stranka v pritožbi sicer uveljavlja, da v določilih pogodbe o zaposlitvi ni podlage za razlago pojma dosežena plača na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, vendar podlago za takšno razlago predstavlja prav zgoraj povzeta točka 3.3 tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je bila višina tožnikove dosežene plače za mesece april, maj in junij 2013 dokončno ugotovljena šele po sprejemu letnega poročila na nadzornem svetu družbe v letu 2014, ne vodi do drugačnega materialnopravnega zaključka. Pritožba tožene stranke je zato tudi v tem delu neutemeljena.

10. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP). Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (155. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 132.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MTQ0