<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 789/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.789.2016
Evidenčna številka:VDS00000273
Datum odločbe:02.03.2017
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Ker je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je, da je zmanjšala število zaposlenih, in ker ta razlog ni navidezen (tožnik ne trdi, da bi tožena stranka po odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi na njegovo delovno mesto zaposlila drugega delavca), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15. 12. 2015 nezakonita in se razveljavi, reintegracijo in reparacijo (I. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo (razen zoper odločitev o stroških tožene stranke) vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo. Meni, da je zmotna ocena sodišča, da je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da tožena stranka v odpovedi ni obrazložila slabih cen in pomanjkanja dela. Pove še, da je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi napovedala reorganizacijo, ki pa je ni v odpovedi z ničemer konkretno nakazala, niti ni med postopkom pred sodiščem prve stopnje pojasnila reorganizacije, ki naj bi se zgodila po datumu odpovedi 15. 12. 2015. Navaja, da združitev delovnih mest direktorja družbe z delovnim mestom monter suho montažne gradnje, ki ga tožena stranka dokazuje z listino z dne 29. 11. 2015, z odpovedjo nima nobene zveze, saj je odpoved napovedala bodočo reorganizacijo, glede te pa tožena stranka ni podala nobenih navedb. Glede listine z dne 29. 11. 2015 meni, da je izmišljena in antidatirana. Zatrjuje še kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je o vsebini listine o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nasprotje med razlogi sodbe v tej listini in samo listino. Nasprotuje dokazni oceni izpovedi prič A.A. in B.B.. Navaja, da izpovedi navedenih prič izkazujeta, da je bilo dela pri toženi stranki dovolj in večino časa na vsaj treh gradbiščih. Kot zmotno graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo pri toženi stranki do pomanjkanja dela. V zvezi s tem zatrjuje tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi sodbe o odločilni okoliščini (pomanjkanju dela) v nasprotju z izpovedbama prič kot izhajata iz zapisnika z glavne obravnave z dne 29. 6. 2016. Tožnik navaja, da sicer res ni eksplicitno prerekal navedb, da bo tožena stranka prenehala s poslovanjem in da nima več nobenega zaposlenega, bile pa so prerekane z vsemi siceršnjimi navedbami tožnika. Navaja, da zaslišanima pričama delovno razmerje pri toženi stranki v maju 2016 ni prenehalo zaradi pomanjkanja dela, saj so tedaj obstajala dela na dveh gradbiščih še najmanj za dva meseca. Pove, da priči nista vedeli, ali je direktor tožene stranke zaposlil druge delavce. Dalje navaja, da je tožena stranka še vedno registrirana in ima odprt TRR, ki ni blokiran. Sklicuje se na izpovedi zaslišanih prič, da jima je direktor povedal, da bo odprl novo družbo z isto dejavnostjo, kot jo je imela tožena stranka, kar potrjuje navedbe tožnika, da je bilo dela dovolj in da so neresnične navedbe o slabem poslovanju, ki tudi ni dokazano. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da bi bila podana ta kršitev, bi moralo biti glede odločilnih dejstev nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (protispisnost). Pritožba sicer uveljavlja to kršitev, vendar pa iz navedb v njej izhaja, da pritožnik nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju oziroma dokazni oceni sodišča prve stopnje. Ne gre za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če sodišče ne sledi dokazom, ki so v prid eni od strank, pač pa gre za pritožbeni razlog napačno ugotovljenega dejanskega stanja, do katerega se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu monter suho montažne gradnje od 12. 1. 2015 dalje in da mu je tožena stranka 18. 12. 2015 na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, ZDR-1) podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je zmanjšanja obsega dela in posledično zmanjšanja števila zaposlenih.

7. V pritožbi tožnik predvsem nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 8. člena ZPP na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ugotovilo dejansko stanje in tudi navedlo, zakaj je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter posledično za reintegracijo in reparacijo. Tožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedmi prič in tožnika ter glede presoje listinskih dokazov. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje tisto, ki lahko ob zaslišanju dobi neposreden vtis, ali priča oziroma stranka izpoveduje verodostojno ali ne, poleg tega pa ima možnost in dolžnost ta vtis primerjati tudi z ostalimi izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je svojo odločitev oprlo na izpoved tožnikovih sodelavcev in listinske dokaze (med njimi na listino B 5 "združitev delovnih mest" z dne 29. 11. 2015). V izpodbijani sodbi sta pravilno povzeti izpovedi prič B.B. in A.A., iz katerih izhaja, da se je število delavcev pri toženi stranki zmanjševalo. Na pravilnost odločitve v zadevi ne vpliva izpoved A.A., da delo na gradbiščih, na katerih so delali še v začetku maja 2016, takrat še ni bilo zaključeno in bi po njegovem predvidevanju lahko imeli delo še za dva meseca. Gre namreč za stanje po podani odpovedi, ki za odločitev o zakonitosti odpovedi z dne 15. 12. 2015 ni pravno pomembno. Tudi iz izpovedi priče B.B. izhaja, da je bilo pri toženi stranki vedno manj zaposlenih ter da po njegovem ni bilo potrebe, da bi dodatno zaposlili delavce na delovnem mestu pomočnika montaže. Njegova izpoved, da je slišal, da je direktor tožene stranke govoril, da bo odprl novo firmo, ter da domneva, da bi ta verjetno opravljala isto dejavnost kot tožena stranka, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj gre zgolj za domnevo, poleg tega pa tožnik ni podal nobenih trditev v tej smeri.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožnik smiselno prerekal trditve tožene stranke, da posluje tako slabo in da bo najverjetneje prenehala s poslovanjem, saj v zvezi s tem ni podal nobenih konkretnih trditev. Tudi če bi zaslišane priče izpovedale drugače, pa izpoved prič ali strank ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

9. Pritožbene navedbe, da bi tožena stranka morala izkazati reorganizacijo, ki je bila izvedena po datumu odpovedi, niso utemeljene. Tožena stranka je v okviru odločanja o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dolžna dokazati obstoj utemeljenega odpovednega razloga, v konkretnem primeru organizacijskega razloga v povezavi z ekonomskim poslovnim razlogom, ki je privedel do odpovedi. Ta se presoja glede na stanje, kakršno je bilo pri toženi stranki v času pred odpovedjo, tj. pred 15. 12. 2015. Tudi, če bi po podani odpovedi pri toženi stranki prišlo do povečanja potrebe po delavcih, to na zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi vplivalo. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka tudi po tem datumu še krčila število delovnih mest glede na potrebe svojega poslovanja, pri čemer število gradbišč, na katerih je delovala, ni edini odločilni dejavnik, ki bi kazal na obseg njenega poslovanja, še zlasti pa na potrebo po delavcih. Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem ustrezno obrazložila dejanski razlog za odpoved, to je, da zaradi zmanjšanja obsega dela (ekonomski razlog) zmanjšuje število zaposlenih oziroma predvideno reorganizacijo in združevanje delovnih mest (organizacijski razlog). Ta razlog je tudi dokazala. Delodajalec lahko prosto sprejema odločitve glede tega, kako bo organiziral svoje poslovanje oziroma koliko delavcev potrebuje pri tem, glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi listino B5, iz katere izhaja, da je tožena stranka združila delovni mesti direktorja družbe in monterja suho montažne gradnje. Tožnik sicer tej listini nasprotuje kot izmišljeni in antidatirani, vendar v zvezi s tem ne poda nobene konkretnejše navedbe, ki bi kazala na to, niti ne predlaga dokazov, ki bi to dokazovali. Ker je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je, da je zmanjšala število zaposlenih, in ker ta razlog ni navidezen (tožnik ne trdi, da bi tožena stranka po odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi na njegovo delovno mesto zaposlila drugega delavca), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita in zavrnilo tožbeni zahtevek.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 89/1-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MDI3