VDSS sodba Psp 616/2016

Jedro

Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je čistilka, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno je zmožna opravljati drugo delo v ugodnih klimatskih pogojih brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti zato ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 1. 2015 v 1. in 2. odst. 2. točke tako, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do dela na drugem delu, kjer bo opravljala delo v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 14. 10. 2014 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V njej navaja, da je bila presenečena ob ugotovitvi sodišča, da naj bi se stranki z mnenjem izvedenskega organa strinjali in da na to mnenje nista podali pripomb. Tožnica je od odvetnice izvedensko mnenje prejela na vpogled 19. 10. 2016. Že tedaj je opazila, da revmatolog ni podal mnenja. Za postavitev diagnoze fibromialgija naj bi bil v prvi vrsti pristojen revmatolog. Tudi s psihiatričnem mnenjem se v celoti ne strinja. Tožnica meni, da ni njena krivda, da sodišču niso bile posredovane pripombe na izvedensko mnenje. V pritožbi pojasnjuje težave, ki jih ima zaradi fibromialgije. Prisotne so bolečine, kakovost življenja pa je poslabšana. Sama je veliko storila za ublažitev težav, vendar pa na določenih področjih ne more storiti ničesar. Gre za psihične pritiske v službi, za fizične obremenitve pri delu, nerazumevanje nadrejenih in sodelavcev, normirano delo, delo na prepihu in tako dalje. Zaradi nenehnih bolečin in vsakodnevne utrujenosti težko opravlja že vsakodnevna hišna opravila, kaj šele delovne obveznosti v službi. Poleg bolečin, utrujenosti in pomanjkanja energije jo spremljajo še dodatne težave kot npr. nespečnost, krči, slabost, vrtoglavica, omotica, nestabilnost v nogah, sindrom nemirnih nog, jutranja okorelost, pogosto in pekoče odvajanje seča, težave s prebavo, bruksizem, močni glavoboli, piskanje v ušesih, bolečine v prsih, težave pri stiku s čistili, deodoranti in prahom ter depresija. Tožnica opozarja na težave, ki jih ima pri delodajalcu. Člani izvedenskega organa navajajo enako, kot izhaja iz mnenja invalidske komisije. Nihče ne upošteva dejanskega stanja. Nihče se tudi ne zaveda, da ne bo mogla ostati v tej službi in tudi ne dobiti nove, zato uveljavlja razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Nedopustno je, da sodišče dvomi v verodostojnost mnenja njenega osebnega zdravnika. On namreč najbolje pozna njene težave in lahko realno poda mnenje o njeni delazmožnosti. Z dodanimi razbremenitvami je še na slabšem, saj ji delodajalec ne more preskrbeti drugega dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 1. 2015, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 21. 10. 2014. V reviziji je bila prvostopenjska odločba spremenjena tako, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do dela na drugem delu, kjer bo opravljala delo v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in z rokovanjem z bremeni do 5 kg, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 14. 10. 2014 dalje. O pravici in višini delnega nadomestila bo odločeno s posebno odločbo. Delodajalec je dolžan tožnici zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu.

6. V zadevi je sporno, ali je pri tožnica podana I. kategorija invalidnosti in s tem ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)(2) v 1. alineji 41. člena določa, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Vprašanje, ali je pri tožnici prišlo do izgube delovne zmožnosti je sodišče prve stopnje razčiščevalo s postavitvijo izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B. v sestavi katere so sodelovali specialistka psihiatrinja, specialistka za interno medicino in specialist za revmatologijo. Iz pisno podanega mnenja z dne 24. 6. 2016 izhaja, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, niti zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic za več kot 50 %. Od 19. 5. 2015 dalje tožnica zaradi posledic bolezni ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je čistilka. S krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, pa je zmožna opravljati drugo delo v ugodnih klimatskih pogojih brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg. Iz obrazložitve izhaja, da so pri tožnici sicer podane pulmološke težave, vendar pa je glede teh težav sposobna za 8 urni delovni čas v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju. Tožnica je atopik s preobčutljivostjo na hišno pršico, ni pa še dokazana obstrukcija kot posledica astme. Glede revmatoloških težav izvedenec revmatolog povzema medicinsko dokumentacijo iz katere med drugim izhaja, da gre pri tožnici za primarno obliko fibromialgije (izvid internista revmatologa z dne 11. 3. 2013 in z dne 10. 12. 2013). Ob pregledu izvedenec ugotavlja, da so vidni začetni Heberdenovi in Bouchardovi vozli, medtem ko znakov za artritis ni, gibljivost pa je primerna. Iz psihiatrične dela mnenja pa izhaja, da gre pri tožnici za čustveno neuravnovešene motnje. Ob številnih medosebnih stresorjih so se pri tožnici razvile ponavljajoče se epizode anksioznosti in depresivnosti, ki sicer nikoli ni dosegala ravni globoke depresije. Je pa večkrat potrebna intervenca v smislu pomirjevala, antidepresiva ali skrajšanega bolniškega staleža. Kronično bolečinsko stanje, kot je fibromialgija, se pogosto povezuje tudi s stanji depresije in anksioznosti. Kronična bolečina funkcionalne narave kot npr. pri fibromialgiji, je pomembno povezana z osebnostno držo, procesiranjem stresorjev, z motnjami razpoloženja, torej s psihično komponento. Gre za psihosomatsko stanje, ki za obvladovanje potrebuje čim več aktivacije in spodbujanja k splošni življenjski funkcionalnosti. Brez bolečinske simptomatike bi razpoloženjska motnja (depresivnost, anksioznost) manj ovirala njeno delazmožnost.

9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ki je pri podaji mnenja upošteval tako medicinsko dokumentacijo v spisu, tožnica pa je bila tudi osebno pregledana. Izvedenci pri tožnici ugotavljajo zdravstvene težave, ki pa zaenkrat niso izražene v taki meri, da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za pridobitno delo. So pa pri delu v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne določene omejitve in pa tudi časovna razbremenitev pri delu, tako da tožnica delo opravlja le po 4 ure dnevno. Mnenje v ničemer ne odstopa oziroma ni v nasprotju z predloženo medicinsko dokumentacijo. Tudi obe invalidski komisiji v predsodnem postopku ugotavljata enako kot izvedenski organ, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, in sicer da gre pri tožnici za fibromialgijo, za mešano anksiozno in depresivno motnjo ter za druge vrste alergijski rinitis. Za odločitev v zadevi ni odločilno mnenje tožničinega osebnega zdravnika. Res je, da osebni zdravnik pozna tožničine zdravstvene težave, vendar pa ni v njegovi pristojnosti, da bi presojal, ali je pri tožnici podana invalidnost. V predsodnem postopku je ugotavljanje invalidnosti prepuščeno invalidski komisiji, torej izvedenskemu organu tožene stranke. Sodišče pa je zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavilo neodvisni izvedenski organ in sicer Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B.. Glede pritožbenih navedb, da je edino revmatolog tisti, ki dobro pozna naravo fibromialgije, pritožbeno sodišče poudarja, da je v senatu izvedenskega organa sodeloval specialist revmatolog, ki je tožnico 16. 6. 2016 tudi osebno pregledal. Tožnica v pritožbi niti ne navaja, v čem naj bi bilo mnenje sodnega izvedenca oziroma celotnega izvedenskega organa pomanjkljivo oziroma v čem naj bi se razhajalo z medicinskimi izvidi, ki so jih podali posameznik lečeči specialisti. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje, iz nobenega izvida ne izhaja, da je pri tožnici podana popolna izguba delovne zmožnosti. V zvezi s podajanjem pripomb na izvedensko mnenje pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno mnenje posredovalo obema strankama v postopku. Mnenje je bilo pooblaščenki tožnice vročeno 12. 9. 2016, medtem ko je bila obravnava opravljena 27. 10. 2016. Za podajo morebitnih pisnih pripomb je tako tožnica nedvomno imela dovolj časa. Nenazadnje pa tudi iz zapisnika naroka z glavne obravnave ne izhaja, da bi tožnica na naroku podala konkretne pripombe na podano izvedensko mnenje. Opozarja le, da bi moral pri podaji mnenja sodelovati specialist revmatolog in sicer glede na fibromialgijo kot nevrološko revmatološko bolezen. Kot pa je bilo že pojasnjeno, je v sestavi izvedenskega mnenja sodeloval specialist revmatolog, ki je s tem v zvezi tudi podal izvedensko mnenje.

10. Za odločitev v sporni zadevi so odločilne zdravstvene težave in vpliv teh zdravstvenih težav na tožničino delovno zmožnost. Težave oziroma spori z delodajalcem, na odločitev v predmetni zadevi nimajo nobenega vpliva. Kot to izhaja iz odločbe tožene stranke je tožničinemu delodajalcu naloženo, da tožnici zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu.

11. V zvezi z navedbami tožnice, da se ji zdravstveno stanje še dodatno poslabšuje, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bilo predmet presoje dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdane izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, torej do 19. 1. 2015. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novote, ki jih lahko tožnica uveljavlja v novem postopku pri toženi stranki.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

------

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 412/2016
• VDSS sodba Psp 420/2016
• VDSS sodba Psp 439/2016