VDSS sodba Psp 607/2016

Jedro

Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 9. 7. 2014 in 3. do 14. točke izreka odločbe št. ... z dne 31. 7. 2012 ter povračilo stroškov postopka, zavrne.

II. Tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirano odločbo z dne 9. 7. 2014 in 3. do 14. točko izreka odločbe z dne 31. 7. 2012, citirane v izreku te sodbe, ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek v delu na odpravo 1. in 2. točke izreka že citirane odločbe z dne 31. 7. 2012 je zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne 454,55 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom spremembe sodbe v smeri zavrnitve še preostalega dela tožbenega zahtevka, podredno razveljavitve.

Sodišče je brez podlage odpravilo prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na plačilno sposobnost upravičenke in ostalih dveh zavezancev, ki niso stranke tega postopka. Odločitev sodišča vpliva na njihov pravni in materialni položaj, saj se v ponovljenem postopku lahko zgodi, da bo obveznost posameznega zavezanca višja, kot je bila določena v odločbi z dne 31. 7. 2012, kar ni pravno dopustno. Ostala zavezanca za plačilo se zoper odločbo nista pritožila niti sprožila socialnega spora. Vsi ostali zavezanci za plačilo in upravičenka bi morali imeti položaj nujnih enotnih sospornikov. Ker je tožena stranka le Republika Slovenija, je sodišče zagrešilo kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je odločalo mimo tožnikove trditvene podlage, saj se v upravnem niti sodnem postopku ni skliceval na darilno pogodbo z dne 4. 2. 2009 v smislu zaveze brata A.A. za oskrbo mame. Zatrjeval je le nepravilnosti glede upoštevanja premičnega in nepremičnega premoženja ostalih dveh zavezancev. Gre za sodbo presenečenja, kar predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Oba zavezanca sta na podlagi 3. točke 1. odstavka 2. člena in 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev zavezana k plačilu. Iz darilne pogodbe z dne 4. 2. 2009 ne izhaja, da je tožnikov brat zavezan k plačilu oskrbe mame v celoti, temveč je razvidno le, da mu je upravičenka podarila svoje nepremičnine in ima osebno služnostno pravico užitka na podarjenem stanovanju. Zaključek, da se je A.A. s pravnim poslom zavezal, da bo mami plačeval oskrbo v institucionalnem varstvu ni mogoč. Zavezal se ni niti, da ji bo nudil oskrbo na domu.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe, predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku(1) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do v pritožbi očitanih.

Pritožbene navedbe v zvezi z nujnim sosporništvom ostalih zavezancev predstavljajo prepozno uveljavljanje relativne procesne kršitve.(2) Kljub temu je potrebno pojasniti, da je udeležba drugih oseb v socialnem sporu v 69. členu ZDDS-1 določena kot stranska intervencija.

Neutemeljeno in protispisno je nadalje pritožbeno zatrjevanje, da naj bi izpodbijana sodba zaradi prekoračene tožnikove trditvene podlage v zvezi z darilno pogodbo predstavljala sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje je kot bistveno za odločitev v zadevi štelo darilno pogodbo med upravičenko in enim od zavezancev za plačilo. Nahaja se v upravnem spisu, tožnik pa je nanjo celo izrecno opozoril na glavni obravnavi dne 8. 1. 2016(3). Tudi sicer v socialnih sporih velja načelo materialne resnice, saj je po 61. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(4) sodišče dolžno popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Stališče pritožnika, da je v socialnem sporu sodišče vezano na trditveno podlago strank zato ni sprejemljivo.

7. V predmetni zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 9. 7. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo z dne 31. 7. 2012. V presodnem upravnem postopku je odločeno, da je pritožba utemeljena in se s to odločbo nadomesti odločba z dne 19. 7. 2012 (1. in 2. točka izreka). Upravičenka B.B. je oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 357,65 EUR od 8. 3. 2012 in znaša njen prispevek 442,31 EUR. A.A. je oproščen plačila v višini 257,04 EUR, njegov prispevek znaša 100,61 EUR. C.C. je oproščena plačila v višini 311,22 EUR in je dolžna prispevati 46,43 EUR. Tožnik je oproščen plačila v višini 147,04 EUR, njegov prispevek znaša 210,61 EUR. Prispevki zavezancev so bili določeni sorazmerno glede na ugotovljeno plačilno sposobnost.

V pritožbenem postopku je glede na pritožbene navedbe sporno le, ali osebna služnost upravičenke, dogovorjena z darilno pogodbo z zavezancem A.A., predstavlja obveznost zavezanca, ki jo je potrebno upoštevati pri določitvi višine prispevkov za plačilo institucionalnega varstva. Upravičenka B.B. kot darovalka in zavezanec A.A. kot obdarjenec sta namreč 4. 2. 2009 sklenila darilno pogodbo. S III. členom darilne pogodbe si je darovalka izgovorila osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu (6/15) na nepremičnini, parc. št. ... k. o. D.. Ta užitek pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo kot zavezo k zagotavljanju oskrbe in posledično neutemeljeno delno odpravilo izpodbijana upravna akta ter zadevo vrnilo tožencu, da to obveznost ovrednoti.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialnem varstvu(5) in na njegovi podlagi(6) sprejeti Uredbi o merilih za določanje oprostitev plačil socialno varstvenih storitev.(7) Na kakšen način se določijo prispevki zavezancev, je določeno v 18. členu Uredbe. Razen v primeru izvršljivega pravnega naslova ali preživninske obveznosti zavezanca, določene z dogovorom, sporazumom o preživnini ali s sodbo, se določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost. Po 3. odstavku 18. člena Uredbe se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Če je zavezan plačevati oskrbo le delno ali zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot je zavezan z izvršljivim pravnim naslovom ali pravnim poslom.

V zvezi z razlago in uporabo 3. odstavka 18. člena Uredbe je pritožbeno sodišče v identični zadevi med istima strankama(8) že zavzelo stališče, da se za določitev prispevkov za plačilo institucionalnega varstva obveznost, določena s pravnim poslom lahko ovrednoti le, če se zavezanec s pravnim poslom zaveže delno plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu. Prispevek k plačilu storitev institucionalnega varstva na podlagi pravnega posla je mogoče določiti le, če je obveznost plačila oskrbe v institucionalnem varstvu ali zagotavljanja oskrbe na domu dogovorjena s pravnim poslom.

Skladno z 227. členom Stvarnopravnega zakonika(9) je osebna služnost pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. Služnost stanovanja daje užitkarju dosmrtno pravico rabiti in uživati stanovanje brez omejitev s tem, da se ohrani substanca stvari. Takšna služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, pa po stališču pritožbenega sodišča ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe, torej da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena.

9. Ker si je upravičenka B.B. v darilni pogodbi z zavezancem A.A. izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca A.A. v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.

10. Iz predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu s 5. točko 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe (I. in III. točka izreka) spremeniti tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo odločbe z dne 9. 7. 2014 in 3. do 14. točke izreka odločbe z dne 31. 7. 2012 ter povračilo stroškov postopka, zavrniti. Hkrati je bilo potrebno na temelju 165. člena ZPP odločiti, da tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam.

------

(1) ZPP; Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

(2) Po 1. odstavku 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

(3) Zapisnik z glavne obravnave v sodnem spisu na listovni št. 15-17.

(4)

ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

(5)

ZSV; Ur. l. RS, št. 3/2007– uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

(6)

3. odstavek 100. člena ZSV.

(7)

Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami - v nadaljevanju: Uredba.

(8) Psp 608/2016.

(9)

Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, v nadaljevanju SPZ.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 239/2020
• VDSS sklep Psp 322/2016
• VDSS sodba Psp 405/2016