VDSS sodba Psp 575/2016

Jedro

Zaradi zaključka sodnega izvedenca, ki je sam s seboj v nasprotju, v kolikor ocenjuje, da začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni od 1. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov ni indicirana, hkrati pa dopušča možnost, da bi bila ta morda umestna od 21. 8. 2015 dalje, je sodišče prve stopnje utemeljeno pridobilo dodatna pojasnila lečečega specialista psihiatra. Na tej podlagi je pravilno zaključilo, da je bil tožnik od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov začasno nezmožen za delo, in v tem obsegu utemeljeno odpravilo izpodbijana upravna akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 8. 2015 in št. ... z dne 22. 7. 2015 v delu po katerem je tožnik zmožen za delo od 1. 8. 2015 dalje (I. tč. izreka). Ugotovilo je, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 za polni delovni čas zaradi bolezni (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 1. 8. 2015 do 20. 8. 2015 za polni delovni čas je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper ugoditveni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve celotnega zahtevka, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ugotovitev sodišča, da je tožnik od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 upravičen do bolniškega staleža je napačna, saj ni posebej utemeljilo, zakaj ne sprejema mnenja izvedenca psihiatra, ki sicer ugotavlja poslabšanje v tem obdobju, vendar navaja, da iz izvida ni jasen sprožilni dejavnik, saj je bil takrat že razvit poln učinek antidepresiva. Dokazna ocena v tem delu je napačna. Zgolj navedbe lečečega psihiatra, da je bil tožnik v inkriminiranem obdobju v izrazito hudi življenjski situaciji z nenehnimi stresogenimi vplivi, popolnoma inhibiran in onemogočen v svojem delovanju, ki jih je sodišče sprejelo, ne zadostuje. Izvedenec psihiater je bil postavljen kot strokovni organ, ki je natančno pregledal zdravstveno dokumentacijo, zato ni bilo dovolj podlage, da je sodišče samo na podlagi mnenja lečečega psihiatra zavrnilo oceno izvedenca. Vztraja, da je v pisnem izvedenskemu mnenju z dne 15. 4. 2016 pravilno ocenjeno, da pri tožniku od 1. 8. do 20. 8. 2015 začasna nezmožnost za delo ni bila utemeljena, za obdobje od 21. 8. do 31. 8. 2015 pa poudarja, da je iz psihiatričnega izvida z dne 21. 8. 2015 možno razbrati le večjo ekscitacijo zaradi javnega izpostavljanja poslovnih težav. Meni, da predlogov lečečih zdravnikov ni mogoče povsem nekritično upoštevati, saj so ti pod vplivom zavestnih ali podzavestnih pričakovanj zavarovancev po t.i. „sekundarnem bolezenskem dobičku“. Pogosto naj bi se psihično stanje poslabšalo šele po ukinitvi staleža in ni vedno v skladu z dejanskim stanjem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugoditvenem delu I. in II. točke izreka o delni odpravi izpodbijanih odločb in ugotovitvi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 zaradi bolezni, izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju(1) (ZZVZZ) ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja(2) (Pravila).

V postopku ni prišlo do zatrjevane procesne kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(3) (ZPP). Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe. Sodbo je mogoče preizkusiti, saj je ugoditveni del utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajanje, ki v bistvu pomeni nestrinjanje z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, dodaja naslednje.

5. Res je sicer, da je sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. A.A. v pisnem izvedenskem mnenju z dne 15. 4. 2016 na vprašanje sodišča, ali je bil tožnik v obdobju od 1. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov zmožen opravljati svoje delo, odgovoril pritrdilno (list. št. 23 - 27). Takšno oceno utemeljuje s tem, da je tožnik glede na poklic vajen stresnih in negotovih stanj, da ima večletne izkušnje, da je bila spona blokada najverjetneje vsaj delno pričakovan ukrep, ker so zapleti dejavnosti trajali vrsto let. Pojasnil je, da naj bi bilo v izvidu neskladje med terapevtskimi ukrepi in opisanim stanjem, ki bi zahtevalo takojšnjo uvedbo anksiolitika ali antidepresiva, da je bil učinek antidepresiva na omilitev simptomov dovolj velik, in da je bilo pričakovati ustrezno umirjanje, saj ni bila predpisana dodatna terapija. Glede na zdravstveno stanje in terapevtske ukrepe je zaključil, da ni potrebe po nadaljnji zadržanosti z dela, vendar sočasno zapisal, da bi bila morda umestna od 21. 8. 2015 naprej, ko je psihiater ugotavljal poslabšanje, iz izvida pa ni jasno razviden sprožilni dejavnik, saj naj bi takrat bil razvit že poln učinek antidepresiva.

6. Prav zaradi takšnega zaključka sodnega izvedenca, ki je v bistvu sam s seboj v nasprotju, v kolikor ocenjuje, da začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni od 1. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov ni indicirana, hkrati pa dopušča možnost, da bi bila ta morda umestna od 21. 8. 2015 dalje, je sodišče prve stopnje utemeljeno pridobilo dodatna pojasnila lečečega specialista psihiatra. Na podlagi njegovega pisnega pojasnila (list. št. 38), ki je povzeto v izpodbijani sodbi, je logično pravilno zaključilo, da je bil tožnik od 21. 8. 2015 do 31. 8. 2015 iz zdravstvenih razlogov začasno nezmožen za delo in v tem obsegu utemeljeno odpravilo tudi izpodbijana upravna akta.

7. Sodišče v skladu z 243. členom ZPP izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga. Pri začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni gre zagotovo za takšno pravno relevantno dejstvo. Vendar pa v primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodno izvedensko mnenje vsaj za čas od 21. 8. do 31. 8. 2015 nepopolno in dvoumno, ni nobene pravne ovire, da dokazne ocene ne bi sprejelo tudi v povezavi s pisno izjasnitvijo lečečega specialista psihiatra, ki tožnikovo zdravstveno stanje zaradi diagnosticiranja in zdravljenja, iz lastnih zapažanj strokovno zagotovo najbolje pozna. Načeloma je sicer mogoče pritrditi toženi stranki, da predlogom lečečih zdravnikov ni mogoče povsem nekritično slediti, vendar v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je prav sodni izvedenec medicinske stroke dopustil možnost indiciranosti bolniškega staleža iz zdravstvenih razlogov od 21. 8. 2015 dalje. Že iz tega razloga je sodišče utemeljeno upoštevalo pojasnilo lečečega psihiatra, kar je zadovoljivo obrazložilo v izpodbijani sodbi.

8. Sicer pa je v obravnavani zadevi dokazna ocena sprejeta v skladu z metodološkim napotili iz 8. člena ZPP. Po navedeni načelni določbi ZPP sodišče o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odloča po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokazni zaključek sodišča prve stopnje o indiciranosti bolniškega staleža iz zdravstvenih razlogov od 21. 8. do 31. 8. 2015, ki je rezultat logičnega sklepanja ob ocenjevanju izvedenih dokazov, pritožbeno sodišče ne dvomi.

9. Zaradi vsega obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi ugoditveni del sodbe sodišča prve stopnje.

------

(1) Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 254/2011
• VDSS sodba Psp 28/2012
• VSC Sodba Cpg 62/2022