VDSS sodba Psp 539/2016

Jedro

Ker tožnica letnika, za katerega je prejemala Zoisovo štipendijo, ni uspešno zaključila, hkrati pa je brez soglasja štipenditorja spremenila tudi izobraževalni program, za katerega ji je bila dodeljena, je prenehalo štipendijsko razmerje. Zato je štipendijo dolžna vrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije svoje stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 25. 9. 2015 in odločba Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 18. 12. 2014 ter, da se ugotovi, da je tožnica upravičena do Zoisove štipendije do vključno 30. 9. 2014 (točka I izreka) in sklenilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka (točka II izreka).

Zaključilo je, da tožnica letnika, za katerega je prejemala Zoisovo štipendijo v letu 2013/2014, ni uspešno zaključila, hkrati pa je brez soglasja štipenditorja spremenila tudi izobraževalni program, za katerega ji je bila štipendija dodeljena.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je tožnica s tem, ko se je iz 1. letnika magistrskega študija na A. fakulteti prepisala v 2. letnik B. fakultete Univerze C., spremenila študijski program. V sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, saj se sodišče ni opredelilo do navedb tožnice in do dejstva, da je izrek izpodbijane odločbe nerazumljiv in v nasprotju s samim seboj. Navaja, da se je tožnica vpisala v 1. letnik A. fakultete v C., vendar je dodiplomski študij opravila na B. fakulteti Univerze C. in je pridobila naziv diplomirana D.. Na magistrsko stopnjo A. fakultete v C. se je vpisala, ne da bi morala opraviti kakršnekoli diferencialne izpite, kar pomeni, da predstavlja magistrskega stopnja na B. fakulteti v C. in A. fakulteti, C. primerljiv oziroma isti izobraževalni program. Tožnica tako ni spremenila izobraževalnega programa, ker se je vpisala v 2. letnik istega izobraževalnega programa. V 5. členu Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, gre za isti izobraževalni program, če se lahko opravi prepis, tako, da se opravi diferencialne izpite, kar je iz A. fakultete na B. fakulteto seveda mogoče. Tudi iz odgovora Univerze C. z dne 3. 6. 2016 izhaja, da tožnica s to menjavo ni izkoristila pravice iz 66. člena Zakona o visokem šolstvu, saj lahko študent enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Ravno zaradi tega, da je zaključila letnik se je tožnica prepisala na B. fakulteto in tudi uspešno zaključila letnik. Sodišče se tudi ne opredeli glede tega, da je tožnici pravica do Zoisove štipendije prenehala s 1. 10. 2014, prejete zneske Zoisove štipendije pa je dolžna vrniti za študijsko leto 2013/2014. Pritožba meni, da je takšen izrek sam s sabo v nasprotju in pomeni, da ni dolžna vrniti prejete Zoisove štipendije. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih navaja pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 25. 9. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij z dne 18. 12. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da se vloga tožnice za nadaljnjo prejemanje Zoisove štipendije zavrne, da ji pravica do Zoisove štipendije preneha s 1. 10. 2014 in da je dolžna vrniti prejete zneske Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2013/2014 v skupnem znesku 2.702,52 EUR.

6. Odločitev sodišča prve stopnje ima vse odločilne razloge o predmetnem socialnem sporu. Sodišče se je o odločilnih dejstvih opredelilo, izrek izpodbijane sodbe je razumljiv, sam s sabo ni v nasprotju, niti v nasprotju z obrazložitvijo tako, da ni podana očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami - ZŠtip), ki v 49. členu določa, da štipendijsko razmerje pri državni ali Zoisovi štipendiji preneha med drugim tudi, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo ter tudi v primeru, če spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja. V 50. členu je v prvem odstavku določeno, da je v primerih prenehanja štipendijskega razmerja štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obrestmi.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo naslednjo relevantno dejansko stanje:

tožnici je bila z odločbo Javnega sklada RS z dne 23. 12. 2014 dodeljena Zoisova štipendija za izobraževanje po programu E., magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) na A. fakulteti za čas od 1. 10. 2014 do zaključka navedenega izobraževalnega programa;

tožnica 1. letnika magistrskega študija na A. fakulteti ni zaključila;

tožnica ni pridobila soglasja štipenditorja za spremembo programa izobraževanja, ko se je iz A. fakultete prepisala na B. fakulteto oboje v okviru Univerze C.;

tožnica je opravljala izpite za 1. letnik 2. bolonjske stopnje na B. fakulteti Univerze C. kot občanka in izpolnila pogoje za vpis v 2. letnik B. fakultete Univerze C..

9. Štipendijsko razmerje v skladu z 49. členom preneha med drugim, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika za katerega je prejemal štipendijo, kakor tudi v primeru, če spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja. V danem socialnem sporu je tožnica kršila obe določbi, ni dokončana letnika za katerega je prejemala štipendijo, kakor je tudi spremenila izobraževalni program brez soglasja štipenditorja.

10. Iz zgoraj navedenega dejanskega stanja izhaja, da tožnica letnika magistrskega študija za katerega je prejemala štipendijo ni zaključila, kar v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZŠtip pomeni, da je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, v kolikor mu preneha štipendijsko razmerje.

11. Prvostopenjsko sodišče pravilno pojasni tožeči stranki, da so pravno neupoštevne navedbe glede koriščenja pravice iz 66. člena Zakona o visokem šolstvu do spremembe študija in v tej zvezi tudi pritožbene navedbe, da z menjavo izobraževalnega programa ni izkoristila pravice, da lahko študent enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Navedena določila se ne nanašajo na pogoje, ki jih določa ZŠtip glede obstoja oziroma prenehanja štipendijskega razmerja in glede vrnitve štipendije za letnik, ki ga štipendist ni uspešno zaključil.

12. Sodišče v 8. točki obrazložitve jasno pove, da je ob dejanskem stanju, kakor je podan v tem sporu, prišlo do zamenjave študijskega programa in v tem delu ne moremo govoriti o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Tako tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je program E., magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) na A. fakulteti isti izobraževalni program, kakor študijski program 2. stopnje na B. fakulteti Univerze C..

13. Odločitev tožene stranke o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma pravice do Zoisove štipendije s 1. 10. 2014 ne pomeni, da tožnica ni dolžna vrniti Zoisove štipendije, ki jo je prejela za letnik, ki ga ni zaključila. Tožnici je iz že navedenih razlogov pravica do Zoisove štipendije prenehala s 1. 10. 2014. Ker ni zaključila letnika za katerega je prejemala štipendijo za študijsko leto 2013/2014, pa je dolžna prejete zneske Zoisove štipendije za to študijsko leto vrniti. O tem se je prvostopenjsko sodišče izrecno izjasnilo v 10. točki izpodbijane sodbe.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

15. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela, krije svoje stroške pritožbe sama.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 489/2015
• VDSS sodba Psp 268/2015
• VDSS sodba, Psp 204/2010