<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba in sklep Pdp 772/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.772.2016
Evidenčna številka:VDS0016999
Datum odločbe:02.02.2017
Senat:Samo Puppis (preds.), Silva Donko (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:kolektivni delovni spor - izplačilo delovne uspešnosti

Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obveznosti predlagatelja v smislu 6. člena ZKolP ni mogoče tolmačiti tako strogo in ozko v smislu, da mora nasprotnemu udeležencu posredovati že izdelan specificiran predlog dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, iz katerega bo torej točno razvidno, kako se naj vrednoti delovna uspešnost in da bi le tako specificiran predlog zavezoval nasprotnega udeleženca. Ker KPDb v 64. členu delodajalcu nalaga dolžnost, da v 6 mesecih od podpisa KPDb s sindikatom podpiše dogovor o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, je tudi zmotno stališče nasprotnega udeleženca, da je za nepodpis dogovora odgovoren predlagatelj, saj KPDb večjo težo za sklenitev dogovora nalaga delodajalcu. Nasprotni udeleženec zato ne more svoje obveznosti za sklenitev dogovora prevaliti na predlagatelja, zaradi domnevno nezadostno opredeljenega predloga. Z vidika odločitve o kršenju 64. člena KPDb torej zadošča že, da si je predlagatelj v letu 2014 prizadeval za podpis dogovora o določitvi zgoraj omenjenih kriterijev in meril. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 64. člen KPDb, saj ni izvrševal kolektivne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotna udeleženka kršila 64. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (Ur. l. RS, št. 5/2011, 4/2013, 4/2014 in 95/2014), ker s predlagateljem ni podpisala dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavca in ker za izplačilo delovne uspešnosti ni določila obsega sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti in dinamiko izplačila, ki ne sme biti manjši od 7 % sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavec po kolektivni pogodbi in se izplačuje praviloma mesečno oziroma najmanj enkrat letno. Sklenilo je, da se predlog zavrže v delu, ki se glasi, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 8 dni od pravnomočnosti te sodbe članom predlagatelja, od dne 1. 2. 2012 dalje na letnem nivoju obračunati in izplačati delovno uspešnost v višini najmanj 7 % sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavcev po kolektivni pogodbi, od tako obračunane delovne uspešnosti odvesti in plačati zakonsko določene davke in prispevke ter jih izplačati pristojnim institucijam, članom predlagatelja pa nato izplačati posamezne zneske neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače (od vsakega 5. dne v januarju 2013, 2014 in 2015 za preteklo leto) (točka I izreka sklepa). Odločilo je še, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške postopka, predlagatelju pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 766,90 EUR v roku 8 dni pod izvršbo (točka II izreka sklepa).

2. Zoper navedeno sodbo ter II. točko sklepa sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporavbe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da predlog zavrne, predlagatelju pa naloži v plačilo stroške postopka, podredno pa, da sodbo in II. točko izreka sklepa razvelavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je z dopisom z dne 27. 3. 2014 argumenitrano zavrnil zahtevek predlagatelja za pavšalno izplačilo 7 % vsakemu posameznemu delavcu. Zato bi na ponovljene navedbe predlagatelja v predlogu z dne 14. 9. 2015 podal iste odgovore. V predlogu je namreč predlagatelj ponovno pavšalno predlagal, da nasprotni udeleženec ugotovi kršitev kolektivne pogodbe dejavnosti in predlagal izplačilo letnih delovnih uspešnosti, pri čemer v predlogu sploh ni predlagal sklenitve Dogovora o kriterijih in merilih, kot to določa prvi odstavek 64. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (KPDb), niti ni predlagal višine dela plače iz naslova delovne uspešnosti, ki naj bi jo prejel posamezni delavec. Predlagatelj bi moral v predlogu, naslovljenem na nasprotnega udeleženca, specificirati kriterije in merila, ki naj jih vsebuje dogovor med sindikatom in delodajalecem, ker sicer nasprotni udeleženec ne more vedeti, kaj konkretno predlagatelj sploh želi oziroma zahteva. Predlagatelj bi moral v predhodnem postopku ravnati skladno z določbami ZKolP glede sklenitve in oblike kolektivne pogodbe. Tak dogovor bi imel po vsebini naravo kolektivne pogodbe. Ker dogovora brez svoje krivde ni mogla skleniti, ji posledično ni mogoče očitati kršitve 64. člena KPDb.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe in dela sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tistih, ki jih pavšalno navaja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V tem kolektivnem delovnem sporu se presoja zatrjevano kršenje 64. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (Ur. l. RS, št. 5/2011, 4/2013, 4/2014 in 95/2014; KPDb), kar naj bi nasprotni udeleženec storil s tem, ker s predlagateljem ni podpisal dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavca in ker za izplačilo delovne uspešnosti ni določil obsega sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti in dinamiko izplačila, ki ne sme biti manjši od 7 % sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavec po kolektivni pogodbi in se izplačuje praviloma mesečno oziroma najmanj enkrat letno.

7. Prvi odstavek 64. člena KPDb (plačilo za delovno uspešnost) določa, da pripada delavcu plača na podlagi delovne uspešnosti v skladu s kriteriji in merili, ki jih določa kolektivna pogodba delodajalca. Če delodajalec nima sklenjene kolektivne pogodbe, je dolžan v 6 mesecih od podpisa KPDb s sindikatom podpisati dogovor o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavca. Pri določanju delovne uspešnosti delavca se v skladu z drugim odstavkom 64. člena KPDb upošteva zlasti kvaliteta dela, količina dela, gospodarnost pri delu in odnos do sodelavcev in strank. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena KPDb uprava delodajalca določi obseg sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti in dinamiko izplačila. Ta znesek ne more biti manjši od 7 % sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavcev po kolektivni pogodbi, in se izplačuje praviloma mesečno oziroma najmanj enkrat letno. Skladno s prvim odstavkom 6. člena KPDb (enotni minimalni standardi) so določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in njene tarifne priloge obvezni enotni minimalni standardi za določanje pravic delavcev, za katere velja ta pogodba. Odstopanje od minimalnih standardov, ki so določeni s to kolektivno pogodbo, je po določbi drugega odstavka 6. člena KPDb dovoljeno le na podlagi pisnega sporazuma med sindikatom in delodajalcem v primerih izrednega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, ki ogroža pozitivni rezultat delodajalca, predvsem njegovo operativno poslovanje, če to prispeva k ohranitvi delovnih mest pri delodajalcu. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena KPDd pa delodajalec ob pobudi za sklenitev sporazuma predloži sindikatu pisno utemeljene razloge za sklenitev sporazuma. V sporazumu se opredelijo čas trajanja in vrsta ukrepov ter morebitna povračila, če z ukrepi pride do začasnega prikrajšanja delavcev pri uresničevanju pravic, po določbi četrtega odstavka 6. člena KPDb pa se v primeru dobrih poslovnih izidov delodajalec opredeli do pisne pobude sindikata za zvišanje standardov, določenih v tej kolektivni pogodbi. Nadalje Zakon o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 43/2006 in 45/2008; ZKolP) v prvem odstavku 6. člena določa, da se postopek za sklenitev kolektivne pogodbe začne na pisni predlog ene od strank, po drugem odstavku 6. člena pa mora stranka v pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe opredeliti tudi vsebino predlagane kolektivne pogodbe. Druga stranka mora pisni odgovor poslati najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela predlog.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama, upoštevaje tretji odstavek 6. člena KPDb, ni bil sklenjen kakršenkoli dogovor oziroma pisni sporazum o odstopanju od minimalnih standardov ali da bi se predlagatelj odrekel plačilu na podlagi delovne uspešnosti. Zato je štelo, da je nasprotni udeleženec zavezan k spoštovanju obveznih minimalnih standardov za določanje pravic delavcev v smislu prvega odstavka 6. člena KPDb.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagatelj dne 14. 9. 2015 nasprotnemu udeležencu poslal pisni predlog za pogajanja za sklenitev dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, vendar na ta predlog nasprotni udeleženec ni odgovoril. Nepravilno je materialnopravno stališče nasprotnega udeleženca, da je bil predlog za pogajanja preveč pavšalen in da zaradi tega nasprotnemu udeležencu ni bilo treba pristopiti k pogajanjem za sklenitev dogovora o določitvi kriterijev in meril za izplačevanje delovne uspešnosti. S predlogom je predlagatelj pozval nasprotnega udeleženca k izplačilu dela plače iz naslova delovne uspešnosti, zato nasprotni udeleženec ni smel zavrniti pogajanj. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obveznosti predlagatelja v smislu 6. člena ZKolP ni mogoče tolmačiti tako strogo in ozko v smislu, da mora nasprotnemu udeležencu posredovati že izdelan specificiran predlog dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, iz katerega bo torej točno razvidno, kako se naj vrednoti delovna uspešnost in da bi le tako specificiran predlog zavezoval nasprotnega udeleženca. Ker KPDb v 64. členu delodajalcu nalaga dolžnost, da v 6 mesecih od podpisa KPDb s sindikatom podpiše dogovor o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, je tudi sicer zmotno stališče nasprotnega udeleženca, da je za nepodpis dogovora odgovoren predlagatelj, saj KPDb večjo težo za sklenitev dogovora nalaga delodajalcu. Nasprotni udeleženec zato ne more svoje obveznosti za sklenitev dogovora prevaliti na predlagatelja, zaradi domnevno nezadostno opredeljenega predloga. Z vidika odločitve o kršenju 64. člena KPDb torej zadošča že, da si je predlagatelj v letu 2014 prizadeval za podpis dogovora o določitvi zgoraj omenjenih kriterijev in meril. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 64. člen KPDb, saj ni izvrševal kolektivne pogodbe.

10. Glede na navedeno stališče nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moral predlagatelj v skladu s 6. členom ZKolP pristopiti k pogajanjem tako, da bi pisno posredoval zahtevo za pogajanje oziroma, da bi v pisni zahtevi že opredelil vsebino dogovora. V zvezi s pritožbeno navedbo, da ima dogovor o določitiv kriterijev in meril za izpačevanje deloven uspešnosti naravo kolektivne pogodbe, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sklenjen dogovor, če bi do sklenitve prišlo, imel naravo (podjetniške) kolektivne pogodbe, saj bi urejal (višino) plače delavcev, to je dodatek za delovno uspešnost, kar je materija kolektivnega dogovarjanja. Vendar je v zvezi z ugotovljeno kršitvijo kolektivne pogodbe bistveno, da je v skladu s 6. členom točka a) Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04; ZDSS-1) predmet kolektivnega delovnega spora o izvrševanju kolektivne pogodbe ugotovitev kršitve pravic ali obveznosti, določenih v kolektivni pogodbi, s strani enega od udeležencev kolektivnega delovnega spora. Kršitev obveznosti nasprotnega udeleženca pa je bila v obravnavani zadevi ugotovljena, zato sama narava dogovora, ki bi bil sklenjen, niti ni odločilna za odločitev o pritožbi, temveč je bistveno odklanjanje nasprotnega udeleženca, da bi izvrševal svoje obveznosti iz 64. člena KPDb.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

12. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

13. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14. Odgovor predlagatelja na pritožbo ni prispeval k boljši razjasnitvi stvari, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).


Zveza:

Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZKolP člen 6, 6/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2ODky