VDSS sklep Pdp 479/2016

Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora, ker mu ni poslala vabila na zagovor na naslov v BiH. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 lahko delodajalec pisno seznani delavca z razlogi za izredno odpoved tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vročanje delavcu v tujino v določbi 88. člena ZDR-1 tudi sicer ni predvideno, saj se v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pisanje delodajalca nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 11. 2015 nezakonita, da je na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 15. 7. 2015 do 15. 7. 2016 tožnik zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu voznik tovornega vozila I, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč še traja. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno mesto (pravilno: razmerje) od 25. 11. 2015 dalje, ga prijaviti v socialna zavarovanja, ga pozvati nazaj na delo, mu priznati druge pravice iz delovnega razmerja za čas od 24. 11. 2015 dalje, mu obračunati bruto nadomestila plače, odvesti davke in prispevke, ter mu izplačati neto mesečne zneske plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 333,53 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je pisno vabilo na zagovor poslala tožniku priporočeno s povratnico na naslov njegovega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vedela, da se tožnik po 8. 10. 2015 nahaja v BIH. Tožnik ni obvestil tožene stranke, da je ostal doma v BIH, tožena stranka pa ni bila dolžna poizvedovati, kje se je tožnik nahajal. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka zatrjevala, da je tožniku vsa pisanja v postopku izredne odpovedi vročala na naslovu začasnega prebivališča. Od tožnika se pričakuje, da bo ob sprejemanju pošiljk vsaj toliko skrben, da pošiljko lahko prejme na naslovu začasnega prebivališča. V Zakonu o delovnih razmerjih ni nobene podlage, da bi delodajalec pošiljal pisanja na delavčev naslov v BIH. Tožena stranka meni, da ni dolžna poučevati tožnika o naslovih vročanja. Sklicevanje sodišča prve stopnje na zadevo VIII Ips 181/2015 z dne 14. 10. 2015 ni utemeljeno, saj ne gre za primerljivo dejansko situacijo kot v obravnavani zadevi. Tožena stranka vztraja, da je omogočila zagovor tožniku, ki te možnosti na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ni izrabil. Po stališču tožene stranke ni pravilna niti odločitev sodišča o reintegraciji tožnika.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe tožene stranke v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje sicer ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja.

6. Tožena stranka je tožniku dne 17. 11. 2015 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1) mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. S pisnim obvestilom o razlogih za izredno odpoved se lahko delavca seznani tudi po pravilih vročanja odpovedi, določenih v 88. členu ZDR-1, in sicer tako, da se praviloma vroča osebno delavcu v prostorih delodajalca. V primeru, ko osebna vročitev ni mogoča, se vroča po pošti s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če delavec naknadno pisno sporoči drug naslov.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imel tožnik stalno prebivališče na naslovu v Bosni in Hercegovini, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa je tožena stranka že v pripravljalni vlogi z dne 19. 2. 2016 navedla, da ji je bil ob vročanju pisnega obvestila o zagovoru znan tožnikov naslov v Sloveniji, kar izhaja tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika, in da ji je tožnik dostavil potrdilo o prijavi začasnega bivališča, vključno z izjavo lastnika, da tožniku dovoljuje prijavo začasnega prebivališča. Tožena stranka je v potrditev teh navedb predložila izjavo lastnika in potrdilo o prijavi začasnega prebivališča z dne 13. 7. 2015, iz katerega je razvidno, da je bil tožnik v času od 13. 7. 2015 do 5. 6. 2016 prijavljen na naslovu A., B.. Na ta naslov je tožena stranka s priporočeno pošiljko tožniku poslala vabilo na zagovor.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da naj bi tožena stranka vedela, da se tožnik nahaja v BIH. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek vprašljiv glede na izpovedbi strank. Iz izpovedbe tožnika namreč izhaja, da se ni spomnil, ali je zakonitemu zastopniku tožene stranke omenil, kje se bo nahajal po razgovoru, oziroma je predpostavljal, da je zakoniti zastopnik vedel, kje se takrat nahaja. Po drugi strani je zakoniti zastopnik tožene stranke izrecno povedal, da ni vedel, kje se tožnik dejansko nahaja, in da ga je trikrat iskal na naslovu začasnega prebivališča B.. Glede na takšni izpovedbi strank se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na zadevo VIII Ips 181/2015 z dne 14. 10. 2015, v kateri je bil delavec skladno s 138. členom ZDR-1 napoten na čakanje na delo doma po odločitvi delodajalca in zaradi razlogov na njegovi strani.

9. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora, ker mu ni poslala vabila na zagovor na naslov v BIH. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 lahko delodajalec pisno seznani delavca z razlogi za izredno odpoved tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vročanje delavcu v tujino v določbi 88. člena ZDR-1 tudi sicer ni predvideno, saj se v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pisanja delodajalca nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo zmotno uporabljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

11. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju dopolni dokazni postopek in ugotovi, ali je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe zaposlitvi, nato pa ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter o vseh stroških postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

23.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 577/2011
• VDSS sodba in sklep Pdp 765/2010
• VDSS sklep Pdp 676/2008