<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 710/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.710.2016
Evidenčna številka:VDS0016873
Datum odločbe:16.02.2017
Senat:Marko Hafner (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), Jelka Zorman Bogunovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:sodba na podlagi pripoznave - tedenski počitek - vojska - misija - odškodnina

Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in sodbo, s katerima je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v korist tožeči stranki obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka od neto osnove 3.388,00 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki na podlagi pripoznave plačati 1.898,30 EUR v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.489,70 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 3.388,00 EUR, ki tečejo od 17. 7. 2012 dalje do plačila, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 668,33 EUR in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v I. točki izreka spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožnika v delu, kjer zahteva obračun bruto zneska odškodnine in od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, zgolj podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov postopka. Skladno z določili 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008, 98/2010, 41/2012, 41/2013, 47/2013, 96/2014 in 98/2015) se prispevki, davki in druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo plače pripadnika v času opravljanja vojaške službe obračunajo na podlagi plače, ki bi jo tožnik prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji, to je plače, ki jo tožena stranka izplačuje tožniku na podlagi njegove pogodbe o zaposlitvi za delo na formacijski dolžnosti, ko svoje delo opravlja v domovini. Po mnenju tožene stranke je zato odločitev sodišča prve stopnje in z njo povezana obrazložitev v točki 13 obrazložitve materialnopravno zmotna. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene ugovore tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Do sedaj za toženo stranko sploh ni bilo sporno, da je dolžna tožniku od vtoževane odškodnine oziroma nadomestila plačati tudi predpisane davke in prispevke. Navedbe, ki jih v pritožbi zato podaja tožena stranka, so tako nedopustna pritožbena novota in jih ni moč upoštevati. Sicer pa je sodišče tožniku prisodilo odškodnino in ne plačo (od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji), zato sklicevanje tožene stranke na prej citirano Uredbo ni utemeljeno. Tudi sicer je potrebno spoštovati načela enakosti pred zakonom. Tožnik primeroma navaja sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014. V citiranih sodbah je sodišče zavzelo stališče, da odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po svoji naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče je po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka ter po zaslišanju tožnika in priče A.A., B.B. in stotnika C.C. ugotovilo, da je tožnik opravljal delo na D. v tujini od 22. 2. 2010 do 24. 8. 2010. Pravico do tedenskega počitka za vse delavce določa 156. člen ZDR, ki sicer določa, da ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih dni. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj. - ZObr) v 97.f členu določa, da ima delavec v obdobju 7 zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Prav tako Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določa, da pripadniku stalne sestave v času opravljanja nalog v tujini pripada 1 dan tedenskega počitka, ki ga lahko izkoristi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge.

7. Pritožbeno sodišče navaja, da je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče tožniku priznati le neto znesek, ne pa obračun bruto zneska odškodnine ter od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na enotno sodno prakso, ki jo je sprejelo v zadevah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014. Tako odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Citirana 1. alineja drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008, 98/2010, 41/2012, 41/2013, 47/2013, 96/2014 in 98/2015 - Uredba) na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.

8. Plačilo prispevkov in davkov izhaja iz zakonskih določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nadalj. - ZPSV) oziroma Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 in nadalj. - ZDoh-2), in sicer plačilo za opravljeno delo na prosti dan je prejemek iz delovnega razmerja in ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo kot to določa 44. člen ZDoh-1). Prav tako po prvem odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nadalj. - ZPIZ-2,) in tretjim odstavkom 2. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost plačajo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, torej tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je tožena stranka dolžna obračunati prispevke in akontacijo dohodnine in nato odvesti akontacijo dohodnine in prispevke. Plača v Republiki Sloveniji torej služi le kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države. Ob navedenem pritožbeno sodišče glede na stališče tožnika v odgovoru na pritožbo, da gre za pritožbeno novoto v tem delu poudarja, da gre za pravilno uporabo materialnega prava.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.


Zveza:

ZDR člen 156. ZObr člen 97f. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 4, 4/2, 4/2-1. ZPIZ-2 člen 144, 144/1. ZPSV člen 2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2NTEy