VDSS sodba Pdp 705/2016

Jedro

Zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, je neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve je treba primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določene za ponujeno zaposlitev, ter stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, je ponudba zaposlitve neustrezna. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, ne glede na to, da je za to delovno mesto alternativno predpisana tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe, je manj zahtevno delo in se torej razlikuje od dela na delovnem mestu, za katerega je določena VII. stopnja strokovne izobrazbe. Zato je v primeru, če je ponujena zaposlitev za dve stopnji ali celo več stopenj nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto delavca, takšna zaposlitev neustrezna. Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka, ob podanih drugih relevantnih kriterijih ustrezne zaposlitve iz 90. člena ZDR, tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka ugotovilo, da je redna odpoved iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2009 nezakonita. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za zagotovitev vseh pravic po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 1. 2008 in obrestne zahtevke, razvidne iz II. točke izreka. V III. izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 4.767,36 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper I. in III. točko izreka navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev za delovno mesto zavarovalnega zastopnika - svetovalca. Tožena stranka meni, da odpoved ni nezakonita zgolj zato, ker bi bila tožniku, kljub obstoju možnosti ustrezne zaposlitve, ponujena neustrezna zaposlitev. Tožniku ni bilo ponujeno delovno mesto, za katerega se je zahtevala dve stopnji nižja izobrazba. Tožnik je le 30 % svojega dela opravljal na področju vodenja, preostalih 70 % pa na področju sklepanja zavarovanj, kar bi opravljal tudi na ponujenem delovnem mestu, za katerega je predvidena VI. stopnja izobrazbe. Ni bistveno, v kateri plačni razred je razporejeno ponujeno delovno mesto. V zvezi z vprašanjem ustreznosti ponujene zaposlitve glede na zahtevano stopnjo izobrazbe se tožena stranka sklicuje na zadevi opr. št. Pdp 328/2010 in opr. št. Pdp 820/2010. Po stališču tožene stranke je delovno mesto direktorja območnega predstavništva A. neustrezno po kriteriju trajanja zaposlitve. Navedeno delovno mesto je vezano na individualno pogodbo. Glede na navedeno tožena stranka ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal trditve tožene stranke in predlagal zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako ne tistih, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva in sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, ki jo je tožena stranka tožniku podala v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 88. člena in 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Tožniku je bila zaradi ukinitve delovnega mesta namestnik direktorja predstavništva A. odpovedana pogodba o zaposlitvi in v podpis ponujena nova pogodba za delovno mesto zavarovalni zastopnik - svetovalec. Tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi ni podpisal.

7. Sodišče prve stopnje je o zadevi prvič odločalo s sodbo opr. št. I Pd 676/2009 z dne 22. 10. 2010 in zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2009 razveljavi, ter da je tožena stranka dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za dela in naloge, ki ustrezajo njegovi izobrazbi, oziroma mu izplačati plače s prispevki in nadomestili po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 1. 2008. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik in pritožbeno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 1447/2010 z dne 28. 6. 2011 delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove nezakonita in se razveljavi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, potrdilo pa je sodbo sodišča prve stopnje v delu, ko je tožnik zahteval, da mu je tožena stranka dolžna ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za dela in naloge, ki ustrezajo njegovi izobrazbi. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. VIII Ips 253/2011 z dne 1. 10. 2012 reviziji tožene stranke ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, z napotkom, da mora sodišče druge stopnje glede ustreznosti ponujene zaposlitve preizkusiti pravilnost stališča sodišča prve stopnje, ali v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR ponujeno delovno mesto, za katerega se zahteva VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe, res pomeni ponudbo ustrezne zaposlitve, glede na to, da se je za prejšnjo delovno mesto zahtevala VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. V ponovljenem postopku je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je nato ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika. Po pritožbi tožnika je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 66/2014 z dne 11. 9. 2014 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. S sodbo opr. št. I Pd 1146/2014 z dne 25. 3. 2015 je sodišče prve stopnje ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik in pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. Pdp 632/2015 z dne 10. 3. 2016 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje pred spremenjenim senatom. V ponovljenem sojenju je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nezakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga s ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2009.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika na delovnem mestu namestnik direktorja predstavništva, ker je bilo to delovno mesto s sprejetim Pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, ki je začel veljati 1. 4. 2009, ukinjeno. Res je sicer, da v primeru dokazanega obstoja poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, takšna odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker ponujena pogodba o zaposlitvi ni ustrezna. Vendar pa je v sodni praksi uveljavljeno stališče (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 473/2007, sklep opr. št. VIII 22/2014, idr.), da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji poslovni razlog, če delodajalec ne ponudi delavcu v podpis pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, v kolikor z ustreznim delovnim mestom razpolaga.

9. V skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena v času obravnavane odpovedi veljavnega ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe, vendar ta obveznost velja le za ponudbo ustrezne zaposlitve. Pri presoji ustreznosti ponujene pogodbe o zaposlitvi, v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR, je potrebno upoštevati izobrazbo iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 127/2011 z dne 7. 5. 2012). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno primerjalo opisa delovnih mest iz Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za zavarovalnega zastopnika - svetovalca in namestnik direktorja predstavništva. Iz opisov delovnih mest izhaja, da se za delovno mesto direktor predstavništva zahteva VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, nadalje znanje angleškega, nemškega jezika, znanje uporabe osebnega računalnika, opravljen vozniški izpit B kategorije. Iz opisa delovnega mesta zavarovalni zastopnik - svetovalec pa izhaja, da se za to delovno mesto zahteva V. ali VI. stopnja izobrazbe, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter znanje uporabe osebnega računalnika, opravljen vozniški izpit B kategorije ter dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ter drugi pogoji, predpisani z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom. Za ponujeno delovno mesto se torej zahteva V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, za prejšnje delovno mesto namestnik direktorja predstavništva pa se je zahtevala VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe.

10. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve je treba namreč primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določene za ponujeno zaposlitev, ter stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, je ponudba zaposlitve neustrezna. Namen tretjega odstavka 90. člena ZDR je v tem, da delavec tudi po tem, ko mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, s sprejemom ponujene nove ustrezne zaposlitve ohrani svoj položaj, ki ga je imel pri delodajalcu v času, ko še je veljala odpovedana pogodba o zaposlitvi, tudi v smislu ohranitve enake zahtevnosti dela. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, pa ne more biti bistveno enako zahtevno kot delo, ki ga lahko opravlja delavec, ki ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, ne glede na to, da je za to delovno mesto alternativno predpisana tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe, je po prepričanju pritožbenega sodišča manj zahtevno delo in se torej razlikuje od dela na delovnem mestu, za katerega je določena VII. stopnja strokovne izobrazbe. Ni bistveno, da je tožnik po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ob delitvi dela moral nameniti 30 % svojega delovnega časa sodelovanju pri vodenju, 70 % pa izdelavi ponudb in sklepanju zavarovalnih pogodb. Po stališču pritožbenega sodišča je torej v primeru, če je ponujena zaposlitev za dve stopnji ali celo več stopenj nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto delavca, takšna ponujena zaposlitev neustrezna. Takšno stališče je zavzelo Višje delovno in socialno sodišče v sklepu opr. št. Pdp 1115/2013 z dne 18. 6. 2014 in v sodbi opr. št. Pdp 1539/2014 z dne 18. 6. 2015.

11. V tožnikovem primeru je treba upoštevati tudi 7. člen Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije (Ur. l. RS, št. 60/98 in nasl.), ki določa, da se delovna mesta razvrščajo v devet tarifnih razredov, glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. V skladu z 9. členom kolektivne pogodbe se delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, za katero delovno mesto se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno glede na strokovno izobrazbo določeno v aktu o sistemizaciji. Delovno mesto namestnik direktorja predstavništva je bilo v pogodbi o zaposlitvi razvrščeno v VII. zahtevnostno skupino (plača je bila dogovorjena za VII.b plačni razred), medtem ko je tožena stranka tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zavarovalni zastopnik - svetovalec razvrščeno v V. zahtevnostno skupino in V.b plačni razred. Glede na določbe kolektivne pogodbe, da se delovna mesta razvrščajo v tarifne razrede glede na zahtevano strokovno izobrazbo določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, za katero se delodajalec in delavec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi pomeni, da sta se tožnik in tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto namestnik direktorja predstavništva dogovorila, da se za delovno mesto zahteva VII. stopnja strokovne izobrazbe in da se tožnik razvrsti v VII. tarifni razred, medtem ko je v ponujeni pogodbi tožena stranka zapisala, da se delovno mesto zavarovalni zastopnik - svetovalec razvrsti glede na zahtevano strokovno izobrazbo v V. zahtevnostno skupino in V.b tarifni razred. Ob upoštevanju Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ki v 7. členu določa, da je delovno mesto razporejeno v VII. zahtevnostno skupino oziroma VII. plačni razred, kadar se v aktu o sistemizaciji zahteva visoka univerzitetna izobrazba in v V. zahtevno skupino ter V. tarifni razred, kadar se v aktu o sistemizaciji zahteva srednješolska izobrazba, poklicna šola in mojstrski izpit ter poslovodski izpit pa je mogoče zaključiti, da se za ponujeno zaposlitev zahteva za dve stopnji nižja izobrazba od tiste, ki se je zahtevala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in zato je tožniku ponujena zaposlitev neustrezna.(1) Ob teh dejanskih ugotovitvah je neutemeljeno sklicevanje tožene stranke na zadevo opr. št. Pdp 328/2010, v kateri je bila tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi ponujena zaposlitev na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja strokovne izobrazbe, pri čemer se je tudi za zasedbo delovnega mesta zahtevala enaka, torej IV. stopnja strokovne izobrazbe.

12. Stališče tožene stranke v pritožbi, da je tožniku, ki je imel VII. stopnjo strokovne izobrazbe, kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, pomeni, da bi mu na tem delovnem mestu tožena stranka kasneje lahko tudi odpovedala pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za katero bi se zahtevala alternativna izobrazba (V. ali IV.) in bi torej pomenilo ustrezno zaposlitev tudi delovno mesto, za katero bi se zahtevala samo IV. stopnja strokovne izobrazbe. Navedeno pa nikakor ni bil namen zakonodajalca. Kot je že navedlo pritožbeno sodišče, je namen tretjega odstavka 90. člena ZDR, da delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s sprejemom ponujene nove ustrezne zaposlitve ohrani položaj, ki ga je imel pri delodajalcu v času, ko je še veljala odpovedana pogodba o zaposlitvi, tudi v smislu ohranitve enako zahtevnega dela. Delo, ki ga lahko opravlja delavec, ki ima IV. stopnjo oziroma V. stopnjo strokovne izobrazbe, pa ne more biti bistveno enako zahtevno kot delo, ki ga lahko opravlja delavec, ki ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe.

13. Tožena stranka se v pritožbi napačno sklicuje na zadevo opr. št. Pdp 820/2010 z dne 2. 12. 2010 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 74/2011 z dne 21. 2. 2012, in sicer da gre za povsem primerljivo zadevo kot v tožnikovem primeru, glede vprašanja ustreznosti zaposlitve. V sporni zadevi je dejansko bila ista tožena stranka, vendar pa je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tožniku je bila odpovedana pogodba zaradi ukinitve delovnega mesta namestnika direktorja predstavništva) izpodbijal iz razloga diskriminacije. Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi opr. št. Pdp 820/2010 zapisalo, da je tožena stranka tožniku ponudila pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavarovalnega zastopnika z vidika izobrazbe, ker se je za prejšnje delovno mesto zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe za delovno mesto zavarovalnega zastopnika pa V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe. Vrhovno sodišče RS pa je v sodbi opr. št. VIII Ips 74/2011 zapisalo, da je tožena stranka tožniku ponudila ustrezno zaposlitev na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je tožnik imel le V. stopnjo priznane izobrazbe. Glede na način pravdanja strank in glede na odločilna dejstva, ki so bila v dokaznem postopku ugotovljena v zadevi opr. št. Pdp 820/2010, ni mogoče zaključiti, da gre za primerljivo zadevo, razen da se je pred naslovnim sodiščem vodila zoper isto toženo stranko. Primerljiva pa je zadeva, kjer je bila prav tako tožena stranka in se je vodila pod opr. št. Pdp 221/2011 z dne 3. 4. 2012. Odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v tej zadevi je potrdilo Vrhovno sodišče RS s sodbo opr. št. VIII Ips 232/2011 z dne 3. 4. 2012. Vrhovno sodišče RS je pritrdilo sodišču druge stopnje, da je pri ustreznosti ponujene zaposlitve v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR treba upoštevati zahtevano izobrazbo iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi in da je delodajalec delavcu dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je na delovnem mestu iz odpovedane pogodbe, če takšno prosto delovno mesto delodajalec seveda ima. Ker je v konkretni zadevi sodišče druge stopnje ugotovilo obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe, kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in ker tožena stranka tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za ugotovljena delovna mesta, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 232/2011).

14. Iz tretjega odstavka 88. člena in 90. člena ZDR jasno izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreba po delu na tem delovnem mestu. Če ima torej delodajalec na voljo za delavca ustrezno zaposlitev, mu jo mora ponuditi, sicer je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosto delovno mesto direktor območnega predstavništva A., na to delovno mesto pa je zaposlila drugega delavca. Glede na relevantne kriterije iz 90. člena ZDR pritožbeno sodišče soglaša s takšno presojo sodišča prve stopnje. Za obe delovni mesti (namestnik direktorja predstavništva in direktor območnega predstavništva) se namreč zahteva ista (VI. ali VII.) stopnja in smer izobrazbe. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da ponujena zaposlitev ni ustrezna po kriteriju trajanja zaposlitve, vendar te navedbe nimajo podlage v izvedenih dokazih. Priča B.B. je, zaslišan kot priča, povedal, da je tožnik izpolnjeval vse pogoje za navedeno delovno mesto.

15. Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka, ob podanih drugih relevantnih kriterijih ustrezne zaposlitve iz 90. člena ZDR, tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

16. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo razlogov, iz katerih se prvostopenjska sodba izpodbija, in ne razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe skladno s prvim odstavkom 165. člena ter 154. členom ZPP. Sicer pa tožena stranka do povrnitve pritožbenih stroškov ne bi bila upravičena niti v primeru, če bi s pritožbo uspela. V tej zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, za takšne spore pa peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

18. Navedbe v odgovoru na pritožbo niso bistveno prispevale k razjasnitvi zadeve, zato tožnik sam krije stroške te vloge skladno s 155. členom ZPP.

------

(1) Pri razlagi izraza „enaka stopnja izobrazbe“ je lahko v oporo tudi določba 33. člena sedaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Ta ustrezno delo opredeljuje kot delo, za katerega se med drugim zahteva enaka raven izobrazbe, primerno pa je delo, za katerega se zahteva največ za eno raven nižja izobrazba.

Datum zadnje spremembe:

18.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Ppd 377/2015
• VDSS sodba Pdp 1574/2014
• VDSS sodba Pdp 1172/2015