VDSS sklep Pdp 695/2016

Jedro

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo plač v spornem obdobju, čeprav iz dopolnitve tožbe oziroma prve pripravljalne vloge ne izhaja, da bi tožnik takšen zahtevek uveljavljal. V prvi pripravljalni vlogi je tožnik uveljavil nove zahtevke namesto terjatve za izplačilo plač. Zato je prvostopenjsko sodišče nepravilno odločilo o zahtevku za izplačilo plač, potem ko so bile te plačane, ne da bi prej raziskalo, ali tožnik v tožbi oziroma prvi pripravljalni vlogi sploh še vztraja pri zahtevku, o katerem je bilo odločeno s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikovega zahtevka je sodišče dejansko prekoračilo tožnikov zahtevek, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo plač v znesku 8.783,87 EUR za obdobje od aprila 2015 do septembra 2015 (I. točka izreka). S sklepom je zavrglo dopolnitev tožbe z dne 1. 2. 2016 (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 342,00 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo in sklep iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo plač v znesku 8.783,87 EUR, čeprav tega zahtevka v postopku ni več uveljavljal. Po pozivu sodišča je tožnik v pripravljalni vlogi pojasnil, da je tožena stranka izplačala tožniku vse plače iz predloga za izvršbo. Ker pa je imel do tožene stranke še druge terjatve iz delovnega razmerja, je tožbo razširil. Tožnik je v vlogi z dne 1. 2. 2016 umaknil zahtevek iz naslova plač za obdobje od aprila 2015 do septembra 2015, zato sodišče tega zahtevka ne bi smelo zavrniti. Meni, da je dopolnitev tožbe z novimi zahtevki smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Po stališču tožnika je sprememba tožbe dopustna, saj bi v nasprotnem primeru delavec moral vložiti novo tožbo, kar pa je povezano z dodatnimi stroški. Poleg tega se sodišče prve stopnje pri odločitvi o zavrženju dopolnitve tožbe zmotno sklicuje na določbo prvega odstavka 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 108. člena ZPP, saj je tožnik vloge in priloge vložil v zadostnem številu izvodov. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno priznalo tožniku stroške za tožbo, toženi stranki pa ni priznalo vseh njenih priglašenih stroškov. Ker je tožena stranka v celoti poravnala svojo obveznost iz naslova plač, dopolnitev tožbe sploh ni bila potrebna. Posledično tudi narok za glavno obravnavo dne 12. 5. 2016 ni bil potreben. Glede na to, da je sodišče dopolnitev tožbe zavrglo, ni sprejemljivo, da bi morala tožena stranka kriti stroške te vloge. Po mnenju tožene stranke je tožnik povzročil pravdne stroške po svoji krivdi. Stroški tožene stranke, ki so v tem sporu nastali zaradi vložitve odgovora na tožbo in udeležbe pooblaščenca na naroku, so potrebni. Priglaša stroške pritožbe.

4. Obe stranki sta na pritožbi odgovorili in priglasili stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dopolnitev tožbe, takšno odločitev pa utemeljilo z razlogi, zaradi katerih ni dovolilo njene spremembe. Izrek izpodbijanega sklepa zato nasprotuje razlogom, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo svojo odločitev. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnika ter izpodbijani sklep razveljavilo.

8. Na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl. - ZIZ) se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bila podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ta določba daje sodišču podlago, da s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ne vsebuje dejanske podlage dolžnikove obveznosti ali določnih zahtevkov, postopa kot z nepopolno tožbo (108. člen ZPP), kakor je sicer pravilno ravnalo sodišče prve stopnje. To pomeni, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo tvori tožbo. Predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč veljajo pravila pravdnega postopka, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 222/2012 z dne 7. 11. 2013).

9. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo plač v znesku 8.783,87 EUR za obdobje od aprila 2015 do septembra 2015, čeprav iz dopolnitve tožbe oziroma prve pripravljalne vloge ne izhaja, da bi tožnik takšen zahtevek uveljavljal. V prvi pripravljalni vlogi je tožnik uveljavil nove zahtevke namesto terjatve za izplačilo plač. Tožnik v pritožbi zato utemeljeno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno odločilo o zahtevku za izplačilo plač, potem ko so bile te plačane, ne da bi prej raziskalo, ali tožnik v tožbi oziroma prvi pripravljalni vlogi sploh še vztraja pri zahtevku, o katerem je bilo odločeno s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikovega zahtevka je sodišče dejansko prekoračilo tožnikov zahtevek, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo, vključno z odločitvijo o stroških postopka, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. V ponovnem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva, da je tožba z novimi zahtevki smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Zato naj izvede dokazni postopek nato pa odloči o utemeljenosti tožnikovih zahtevkov ter o stroških vsega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.05.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 709/2016
• VDSS sodba Pdp 435/2015
• VDSS sodba Pdp 86/2016