<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 588/2015

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.588.2015
Evidenčna številka:VDS0016613
Datum odločbe:02.02.2017
Senat:Samo Puppis (preds.), Silva Donko (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - kilometrina - potni stroški - pooblaščenec

Jedro

Stranka ne more priglasiti stroške prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča oziroma stranke, ki jo zastopa. Po 22. členu Ustave RS izhaja pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna kriti stroške, ki nastajajo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika zunaj kraja svojega prebivališča in območja sodišča, pri katerem teče postopek.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se prisojeni stroški postopka 896,31 EUR znižajo na znesek 761,28 EUR in jih je tožnik dolžan plačati toženima strankama v 8 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 73,20 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (zaradi umika tožbe) ustavilo postopek (točka I izreka) in tožniku naložilo, da je dolžan toženima strankama povrniti stroške postopka v znesku 896,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) je vložil pritožbo tožnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku naložilo v plačilo stroške postopka v znesku 896,31 EUR in pri tem kot potrebne stroške postopka upoštevalo tudi stroške odvetnice toženih strank v višini kilometrine za relacijo A. - B. (2 x 150 km x 0,37 EUR) v višini 111,00 EUR, kar pa je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Po ustaljeni sodni praksi se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. V tem delovnem sporu ima tožena stranka sedež oziroma stalno bivališče v B., tožnik pa živi v C., pooblaščenka toženih strank pa ima sedež v A.. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so prevozni stroški pooblaščenke potrebni stroški in v posledici navedenega toženima strankama priznalo stroške kilometrine odvetnice v višini 111,00 EUR. Sodišče prve stopnje je po mnenju tožnika tudi toženima strankama neupravičeno priznalo nagrado za poštne stroške v višini 7,50 EUR, ki jih pooblaščenka ni priglasila, ter previsoko odmerilo nagrado za narok, saj bi moralo upoštevati količnik 1,5 (zastopanje dveh strank). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, je pa sodišče prve stopnje toženima strankama odmerilo previsoke stroške postopka.

5. Sodišče prve stopnje je namreč toženima strankama priznalo tudi potne stroške odvetnice v višini kilometrine A. - B. in nazaj (2 x 150 km x 0,37 EUR) v višini 111,00 EUR, kot potrebne stroške za pravdo, kar pa ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Stranka ne more priglasiti stroške prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča oziroma stranke, ki jo zastopa. Individualni delovni spor je je obravnavalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, toženi stranki pa imata sedež oziroma prebivališče v B., medtem ko ima odvetnica toženih strank sedež v A.. Po 22. členu Ustave RS izhaja pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna kriti stroške, ki nastajajo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika zunaj kraja svojega prebivališča in območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki (tako je odločilo Ustavno sodišče RS v odločbah Up 80/99 z dne 24. 3. 2000 in Up 28/2000 z dne 30. 5. 2000). Kot pravilno opozarja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje napačno odmerilo kot potrebne stroške tudi potne stroške odvetnice v višini kilometrine A. - B. in nazaj.

6. Pravilno pa pritožba tudi opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo nagrado za postopek in nagrado za narok odmeriti od vrednosti spora 5.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo nagrado za postopek v znesku 312,00 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 pa bi moralo priznati v višini 292,00 EUR (sodišče prve stopnje pa je nagrado za narok odmerilo v višini 304,20 EUR), kar je previsoko. Pri odmeri nagrade za narok bi po tar. št. 3102 sodišče prve stopnje moralo upoštevati količnik 1,5 (zastopanje dveh strank) x 195,00 EUR, kar znaša 292,00 EUR. Pravilno pa tožeča stranka tudi opozarja, da je sodišče toženima strankama priznalo tudi poštne stroške v znesku 7,50 EUR, čeprav jih nista priglasili.

7. Glede na navedeno, sta toženi stranki upravičeni do povrnitve potrebnih stroškov postopka v višini 761,28 EUR, in sicer do nagrade za postopek v višini 312,00 EUR, nagrado za narok v višini 292,00 EUR, 20,00 EUR materialnih stroškov, k temu pa je potrebno prišteti 22 % DDV, v višini 137,28 EUR.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče prisodilo pritožbene stroške po veljavnem ZOdvT, in sicer nagrado za pritožbo po tar. št. 3220 v znesku 50,00 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 v višini 20 % nagrade ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 73,20 EUR.


Zveza:

URS člen 22. ZPP člen 155.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.04.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA1MjY5