VDSS sklep Pdp 541/2016

Jedro

V 73. členu Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je določeno, da je delavec, ki je prisoten na delu najmanj štiri ure, upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, kolikor mu delodajalec ne zagotovi brezplačnega toplega obroka, in da se višina povračila stroškov prehrane med delom določi v tarifni prilogi. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnici ob nedeljah in praznikih zagotovila malico, zaradi česar je tožbeni zahtevek za povračilo stroškov prehrane v določenih mesecih spornih let zavrnilo. Sodišče prve stopnje pri oceni dokazov napačno ni upoštevalo skladne izpovedi priče A.A. in tožnice o tem, da zaposleni pri toženi stranki ob nedeljah in praznikih niso hodili v restavracijo na malico in si malice tudi niso mogli vzeti v trgovini, če pa so že tako storili, so malico morali plačati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova stroškov malic ob nedeljskem delu in praznikih za določene mesece v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 plačati znesek v skupni višini 356,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov in dnevov zamud, kot so opredeljeni v izreku izpodbijane sodbe. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške 432,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15-dnevnega roka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se sodišče v skopi obrazložitvi opira izključno na izpovedbo direktorja tožene stranke in pisne izjave delavk, nobene teže pa ne da izpovedi tožnice in priče A.A.. Od direktorja tožene stranke niti ni pričakovati drugačne izpovedbe od navedb tožene stranke. Predvsem bi bilo treba upoštevati izpoved navedene priče, ki je bila zaposlena pri toženi stranki od leta 2008 in je v istovrstnem sporu zoper toženo stranko uspela. Tako kot tožnica je tudi priča izpovedala, da zaposleni pri toženi stranki ob nedeljah in praznikih niso hodili v restavracijo na malico. Malice si tudi niso mogli vzeti v trgovini, če pa so že tako storili, so jo morali plačati. Direktor tožene stranke je glede spora z A.A. izpovedal, da se zoper sodbo ni pritožil, ker je njen mož policist. Takšen razlog ni sprejemljiv, kaže pa na neverodostojnost direktorjeve izpovedi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oz. da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po uradni dolžnosti pa je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pri odločanju o zahtevku iz naslova stroškov malic ob nedeljskem delu in praznikih izhajalo iz relevantne materialnopravne podlage, je pa zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar je imelo za posledico napačno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka že po temelju.

5. Po 130. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) mora delodajalec delavcu povrniti stroške za prehrano med delom v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti oziroma podzakonskim aktom. V 73. členu Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 11/2006 in nasl.), ki je veljala do 2014, in Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/2014 in nasl.), ki je veljala v nadaljnjem obdobju, je določeno, da je delavec, ki je prisoten na delu najmanj štiri (4) ure, upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, kolikor mu delodajalec ne zagotovi brezplačnega toplega obroka, in da se višina povračila stroškov prehrane med delom določi v tarifni prilogi.

6. Četudi je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz navedenih določil, pa je napačno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnici ob nedeljah in praznikih zagotovila malico, zaradi česar je tožbeni zahtevek za povračilo stroškov prehrane v določenih mesecih leta 2012, 2013, 2014 in 2015 zavrnilo.

7. Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki daje posebno težo izpovedi direktorja tožene stranke in listini, na kateri je pet delavk s podpisi potrdilo, da je pri toženi stranki omogočena malica tudi ob nedeljah in praznikih. Gre za listino brez datuma, ki je bila predložena 9. 2. 2016, to pa je čas po vtoževanem obdobju (junij 2012 - oktober 2015). Pri tem ne gre za pisno izjavo prič v smislu 236.a člena ZPP, kot to napačno izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožba pravilno navaja, da od direktorja tožene stranke niti ni bilo pričakovati drugačne izpovedbe od navedb tožene stranke - da je bila malica zagotovljena tudi ob nedeljah in praznikih. Sodišče prve stopnje pri oceni dokazov napačno ni upoštevalo skladne izpovedi priče A.A. (ki je v podobnem sporu zoper toženo stranko že uspela, tožena stranka pa se zoper sodbo ni pritožila) in tožnice o tem, da zaposleni pri toženi stranki ob nedeljah in praznikih niso hodili v restavracijo na malico in si malice tudi niso mogli vzeti v trgovini, če pa so že tako storili, so malico morali plačati.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da v ponovljenem postopku oblikuje dokazno oceno upoštevaje stališča pritožbenega sodišča iz tega sklepa (kar bo predvidoma imelo za posledico ugotavljanje dejstev še glede višine zahtevka) ter nato ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

20.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 646/2010
• VDSS sodba Pdp 660/2015
• VSC Sklep I Ip 265/2019