VDSS sodba Pdp 451/2016

Jedro

ZDR-1 v četrtem odstavku 88. člena določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma, če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. V tem določilu ni omenjena okoliščina, ko delavec prejem pošiljke odkloni pri poskusu osebne vročitve v prostorih delodajalca. Ker je pismonoša prvič poskušal pošiljko vročiti tožnici 12. 11. 2014, se na podlagi čl. 88/4 ZDR-1 šteje, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014.

Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014, zato je naslednji dan začel teči 60-dnevni odpovedni rok, ki se je iztekel 19. 1. 2015. Ker pa je bila tožnica takrat v bolniškem staležu, je bilo potrebno upoštevati določilo čl. 116/3 ZDR-1, po katerem delavcu preneha delovno razmerje, ko se vrne oziroma bi se moral vrniti na delo. Tožnici se je bolniški stalež zaključil z 29. 5. 2015 in od 30. 5. 2015 dalje je bila zmožna za delo. Zato ji je toženka s 30. 5. 2015 pravilno zaključila delovno razmerje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prehenalo 30. 5. 2015, temveč na dan 4. 8. 2015. Zavrnilo je tudi zahtevek, za priznanje obstoja delovnega razmerja od 30. 5. 2015 do vključno 4. 8. 2015 ter za to obdobje izplačilo plače po odbitku plačanih davkov in prispevkov vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec s pp. V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo v celoti (pravilno le zoper zavrnilni del) se pravočasno pritožuje tožnica iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da je tožnica izpovedala, da v poštnem predalčniku ni nikoli dobila nobenega obvestila, sicer bi pošto dvignila, tako kot je dvignila pošto z dne 4. 6. 2015 in vse ostale. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožnica ni odklonila vročitve pošte, temveč da je ni dvignila, ker v predalčniku ni bilo nobenega obvestila. V skladu s čl. 88/3 ZDR-1 se lahko šteje vročitev za opravljeno le, če naslovnik odkloni vročitev pošte, ne pa, če je ne sprejme. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, da bi tožnica vročitev odklonila. Tudi iz vrnjene kuverte z dne 11. 11. 2014 je razvidno, da je poštar izpolnil okence „ni dvignil“, ne pa „ne sprejme“. Zato je prvostopno sodišče zmotno uporabilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da pritožba ni utemeljena. Zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in tožnici naloži plačilo pritožbenih stroškov s pp.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnica ob poizkusu vročitve poštne pošiljke z dne 11. 11. 2014 v poštnem predalčniku ni dobila nobenega obvestila o prispeli pošiljki. Ravno nasprotno je toženka dokazala in na podlagi njenih poizvedb pri Pošti Slovenije (priloga B16) pridobila njeno pojasnilo z dne 18. 2. 2016 (priloga B17), iz katerega izhaja, da je bilo pismo št. ... prejeto v prenos 11. 11. 2014. Dne 12. 11. 2014 je pismonoša po neuspelem poskusu vročitve tožnici pustil v hišnem predalčniku obvestilo o prispeli pošiljki. Ker tožnica v roku za prevzem pisma ni prevzela na pošti, je bilo pismo 28. 11. 2014 vrnjeno toženki z oznako „ni dvignil“. Navedeno izhaja tudi iz kopije pisma s povratnico (priloga B6), s katerim je bila tožnici poskušana vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Neutemeljen pa je tudi nadaljnji pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, češ da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo določilo čl. 88/3 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1 - Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Prvostopno sodišče se pravilno na navedeno določilo sploh ni oprlo, ampak na četrti odstavek 88. člena ZDR-1, v katerem je določeno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma, če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. V tem določilu torej sploh ni omenjena okoliščina, ko delavec prejem pošiljke odkloni pri poskusu osebne vročitve v prostorih delodajalca. Ker je pismonoša prvič poskušal pošiljko vročiti tožnici 12. 11. 2014, se na podlagi čl. 88/4 ZDR-1 šteje, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

8. Materialnopravno pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča. Ker je bilo potrebno šteti, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014, je naslednji dan začel teči 60-dnevni odpovedni rok, ki se je iztekel 19. 1. 2015. Ker pa je bila tožnica takrat v bolniškem staležu, je bilo potrebno upoštevati določilo čl. 116/3 ZDR-1, po katerem delavcu preneha delovno razmerje, ko se vrne oziroma bi se moral vrniti na delo. Tožnici se je bolniški stalež zaključil z 29. 5. 2015 in od 30. 5. 2015 dalje je bila zmožna za delo (priloga B13). Zato ji je toženka s 30. 5. 2015 pravilno zaključila delovno razmerje, kar je upoštevalo tudi prvostopno sodišče in zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

9. Pravilna je tudi odločitev prvostopnega sodišča glede stroškov postopka. Ker tožnica v sporu ni uspela, je na podlagi čl. 154/1 ZPP odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

10. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, toženka pa na podlagi člena 41/5 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) sama nosi stroške postopka, je bilo na podlagi čl. 165/1 ZPP odločeno, kot je navedeno v II. točki izreka sodbe.

Datum zadnje spremembe:

20.04.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 816/2016
• VDSS sklep Pdp 819/2010
• VDSS sklep Pdp 1025/2016