<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 871/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.871.2016
Evidenčna številka:VDS0016484
Datum odločbe:20.10.2016
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), Marko Hafner
Področje:DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - verjetno izkazana terjatev

Jedro

Glede na do sedaj predloženo listinsko dokumentacijo verjetnost obstoja terjatve (za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ni izkazana, zato predlog za izdajo začasne odredbe (da je tožena stranka dolžna tožnici izplačevati mesečno nadomestilo plače...) ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„1. Tožena stranka A. d. d. je dolžna tožeči stranki B.B. izplačevati mesečno nadomestilo plače v višini 1.266,84 EUR bruto ter od tega zneska obračunati in plačati vse davke in prispevke, do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec ter v primeru zamude obračun zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje do plačila, in sicer od izdaje sklepa o začasni odredbi do pravnomočnega zaključka tega individualnega delovnega spora.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti, v roku 5 dni, in sicer od izdaje sklepa o začasni odredbi do pravnomočnega zaključka tega individualnega delovnega spora.

3. Toženi stranki se hkrati izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR za primer, če ne bo v določnem roku izpolnila svoje obveznosti po točki 1. in 2. te začasne odredbe.

4. Če tožena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti, bo sodišče na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni po uradni dolžnosti opravilo izvršbo. Hkrati bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če tožena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti.

5. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

6. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni od izvršljivosti odločbe o glavni stvari“ (I. točka izreka). Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve pravil postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe razveljavi in predlogu tožnice ugodi oziroma podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Tožnica ocenjuje, da je izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Tožnica je z dokaznim standardom verjetnosti izkazala pogoje, kakor jih zahteva 43. člen ZDSS v zvezi z 272. členom ZIZ. V postopkih zavarovanja z začasno odredbo zakon zahteva stopnjo verjetnosti obstoja terjatve, v rednem postopku pa stopnjo prepričanja. Sodišče prve stopnje tudi navaja, da tožnica ni izkazala nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe, saj tožnici in njenima otrokoma pri preživljanju pomagajo tožničini starši in je otroka dolžan preživljati tudi tožničin partner, zato tožničino in preživljanje njenih otrok ne bo ogroženo. Hujše neugodne posledice bi nastale v primeru neutemeljenosti začasne odredbe, in sicer bi nastala škoda v višini seštevka nadomestila plač, ki bi jih tožnica prejemala do pravnomočnosti sodnega postopka. Drži, da je oče dolžan preživljati otroka, istočasno je takšna dolžnost tudi na drugem staršu, torej tožnici, četudi je brezposelna. Tožnici nastaja nenadomestljiva škoda, saj so njene možnosti za novo zaposlitev nikakršne, prav tako tožničina otroka v skladu z določbo 56. člena Ustave RS uživata posebno varstvo in skrb, ki se prav gotovo kaže v nudenju zdravega in varnega življenjskega okolja. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

5. V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

6. Tožnica je podala predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v prvem odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih drugega odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

7. Ni utemeljen pritožbeni ugovor o tem, da je tožnica izkazala verjetnost obstoja terjatve, ter da ji tožena stranka ni podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepozno. Res je, da v postopkih odločanja o začasni odredbi sodišče ne odloča v rednem kontradiktornem postopku ter da ne gre za stopnjo prepričanja, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na do sedaj predloženo listinsko dokumentacijo verjetnost obstoja terjatve ne obstaja. Tožnici je bila namreč podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 7. 4. 2016 na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami; ZDR-1), pri čemer se ji je očitalo, da si je protipravno prilastila 170,00 EUR, finančne dokumente pa je komitentu predložila šele naknadno na svojem domu, s čemer je toženi stranki povzročila škodo v višini protipravno pridobljene premoženjske koristi ter močno okrnila ugled tožene stranke kot finančne institucije, pri čemer je bila tožnica tudi osumljena storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po tretjem in prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/2008 in naslednji; KZ-1). Tožena stranka je tožnici tudi omogočila zagovor, ki naj bi potekal 5. 4. 2016, pri čemer je le-ta toženi stranki sporočila, da se zagovora ne bo udeležila zaradi bolezni, pisnega zagovora pa tudi ni podala. Tožena stranka je dne 9. 3. 2016 s strani Okrožnega državnega tožilstva RS prejela vabilo oškodovanki na narok za odložitev kazenskega pregona zoper osumljenko - tožnico, iz katerega je razvidno, da je obdolžena storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po tretjem in prvem odstavku 209. člena KZ-1. Glede na predložene dokaze tako do sedaj verjetnost obstoja terjatve ni izkazana. Pritožbeno sodišče se o ostalih pogojih za izdajo začasne odredbe ne izjasnjuje, saj je verjetnost obstoja terjatve temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.

8. Pritožbeno sodišče navaja, da ni utemeljen tudi pritožbeni ugovor o kršitvi 56. člena Ustave RS, ki sicer ureja pravice otrok in določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, pri čemer človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem, pri čemer takšno varstvo ureja zakon (1. in 2. odstavek 56. člena). V kolikor je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da so tožničinim otrokom kršene ustavne pravice iz razloga, ker je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Tudi sicer sta otroke dolžna preživljati oba starša v skladu s svojimi zmožnostmi.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.


Zveza:

ZDSS člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzMDQ2