VDSS sodba X Pdp 887/2015

Jedro

Tretji odstavek 3. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu z dne 13. 12. 2013 določa, da lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali zaradi boljše organizacije dela vodja organizacijske enote delavcu odredi ali prekliče izrabo letnega dopusta v določenem časovnem obdobju. Četrti odstavek 13. člena Pravilnika pa določa, da lahko vodja organizacijske enote skladno s prejšnjim odstavkom tega člena prekliče delavcu izrabo letnega dopusta pod pogojem, da bi odsotnost konkretnega delavca resno motila delovni proces in pod pogojem, da s tem delavcu ne bi bila povzročena nesorazmerno visoka materialna škoda.

Navedena člena nista v neskladju z ZDR, saj je delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih skladno s 96. členom ZObr, mednje pa po 13. točki drugega odstavka tega člena spada izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami. Med službene potrebe sodijo nujne potrebe delovnega procesa in boljša organizacija dela iz tretjega odstavka 13. člena Pravilnika. Posebnosti v zvezi z izrabo letnega dopusta na področju obrambe so utemeljene tudi glede na naravo dela in naloge Slovenske vojske (37. člen ZObr). Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neskladnosti posameznih določb pravilnika z ZDR.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se zahtevek za ugotovitev neskladnosti tretjega in četrtega odstavka 13. člena Pravilnika o letnem dopustu nasprotnega udeleženca z dne 13. 12. 2013 z Zakonom o delovnih razmerjih in njuna odprava zavrne, ter

- v V. točki izreka tako, da je predlagatelj v roku 15 dni dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 468,18 EUR, svoje stroške postopka pa krije sam.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 468,18 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. točki izreka odločilo, da tretji in četrti odstavek 13. člena Pravilnika o letnem dopustu nasprotnega udeleženca z dne 13. 12. 2013 nista v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in se odpravita. V II. in III. točki izreka je zavrnilo preostanek primarnega zahtevka (predlagatelj je zatrjeval neskladje 4., drugega odstavka 8., 12., prvega, drugega in petega odstavka 13. člena Pravilnika o letnem dopustu z ZObr, ZDR in ZDDO ter predlagal njihovo odpravo in sprejem določb Pravilnika, ki bi bile v skladu z zakoni, ter odpravo škodljivih posledic) in podredni zahtevek (nadomestitev nezakonitih določb pravilnika s sodbo). V IV. točki izreka je sodišče prve stopnje predlog zavrglo v delu, v katerem se nanaša na prvi odstavek 8. člena Pravilnika, v V. točki izreka pa je naložilo predlagatelju, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v višini 453,90 EUR.

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper I. in V. točko izreka sodbe (smiselno zoper del, v katerem mu stroški niso bili priznani). Sklicuje se na 96. člen ZObr in zatrjuje, da se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo do te zakonske podlage za sporni določbi pravilnika, s čimer je kršilo pravico stranke do izjavljanja (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja, da je po 96. členu ZObr delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, med katere spada tudi izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami. Meni, da resno motenje delovnega procesa nedvomno odraža službene potrebe oziroma so te v Pravilniku za delavca opredeljene celo ugodneje, ker za odreditev ali prekinitev dopusta ne zadoščajo katerekoli službene potrebe, temveč le tiste, ki predstavljajo resno motenje delovnega procesa. Trdi, da gre za nujno omejitev oziroma posebni delovni pogoj delavcev, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju glede na naravo dela in naloge Slovenske vojske, ki med drugim izhajajo iz 37. člena Zobr.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tretji odstavek 13. člena Pravilnika o letnem dopustu z dne 13. 12. 2013 (v nadaljevanju: Pravilnik) določa, da lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali zaradi boljše organizacije dela vodja organizacijske enote delavcu odredi ali prekliče izrabo letnega dopusta v določenem časovnem obdobju. Četrti odstavek 13. člena Pravilnika določa, da lahko vodja organizacijske enote skladno s prejšnjim odstavkom tega člena prekliče delavcu izrabo letnega dopusta pod pogojem, da bi odsotnost konkretnega delavca resno motila delovni proces in pod pogojem, da s tem delavcu ne bi bila povzročena nesorazmerno visoka materialna škoda.

6. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja v zvezi z ugotovitvijo neskladnosti tretjega in četrtega odstavka 13. člena Pravilnika z Zakonom o delovnih razmerjih in ju odpravilo. Zavzelo je stališče, da odreditve izrabe letnega dopusta ali preklica izrabe letnega dopusta, kot sta predvidena v tretjem odstavku 13. člena Pravilnika, zakon ne predvideva, zato je ta določba Pravilnika, ki to pravico daje delodajalcu, v nasprotju z zakonom. Glede možnosti preklica izrabe letnega dopusta po četrtem odstavku 13. člena Pravilnika je ugotovilo, da v ZObr, ZDDO ali ZDR‑1 takšna možnost ni predpisana, zato je določba v nasprotju z zakonom, saj delavcu jemlje pravico (da se delavcu izraba letnega dopusta ne prekliče).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj pri svoji odločitvi ni upoštevalo 96. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/94 in nasl. – ZObr). Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih (prvi odstavek 96. člena ZObr). Za posebne delovne pogoje iz prejšnjega odstavka se šteje delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, in delo v manj ugodnih delovnih pogojih ali z dodatnimi obremenitvami, in sicer: 1. delo v neenakomernem delovnem času; 2. izmensko delo; 3. delo v deljenem delovnem času; 4. nočno delo; 5. delo preko polnega delovnega časa; 6. delo ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih; 7. dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma; 8. pripravljenost za delo oziroma dosegljivost; 9. opravljanje nujnih del na dolžnostih, ki niso kadrovsko zasedene, poleg svojega rednega dela; 10. opravljanje straže; 11. delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času; 12. bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu; 13. izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami (drugi odstavek 96. člena Zobr).

8. Pritožba upravičeno uveljavlja, da je delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih skladno s 96. členom ZObr, mednje pa po 13. točki drugega odstavka tega člena spada izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami. Med službene potrebe sodijo nujne potrebe delovnega procesa in boljša organizacija dela iz tretjega odstavka 13. člena Pravilnika, pogoj za preklic izrabe letnega dopusta, da bi odsotnost konkretnega delavca resno motila delovni proces (četrti odstavek 13. člena Pravilnika), pa je njihova dodatna konkretizacija. Ob tem je v korist delavcev predpisan še dodaten pogoj, da s preklicem izrabe letnega dopusta delavcu ne bi bila povzročena nesorazmerno visoka materialna škoda. Posebnosti v zvezi z izrabo letnega dopusta na področju obrambe so utemeljene tudi glede na naravo dela in naloge Slovenske vojske (37. člen ZObr).(1)

9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijani del sodbe tako, da se zavrne še del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti tretjega in četrtega odstavka 13. člena Pravilnika ter njuno odpravo (5. alineja 358. člena ZPP).

10. Ker je po spremembi sodbe v tem kolektivnem delovnem sporu v celoti uspel nasprotni udeleženec, mu na podlagi 154. člena ZPP pripadajo stroški za postopek na prvi stopnji v celoti, odmeriti pa jih je treba na podlagi Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 – OT), ki velja od 10. 1. 2015 (predlog v tem kolektivnem delovnem sporu je bil vložen 21. 2. 2015). Pritožbeno sodišče je nasprotnemu udeležencu priznalo 1.000 točk za odgovor na predlog po 3. točki tar. št. 7 v povezavi s tar. št. 16, kar glede na vrednost točke 0,459 EUR znaša 459,00 EUR, in 2 % materialne stroške v višini 9,18 EUR, skupaj torej 468,18 EUR stroškov, ki mu jih je dolžan povrniti predlagatelj. Višje priglašene stroške je zavrnilo. Ker predlagatelj v postopku ni uspel, sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

11. Nasprotni udeleženec je s pritožbo v celoti uspel, zato mu je skladno s 154. členom v povezavi s 165. členom ZPP predlagatelj dolžan povrniti tudi stroške pritožbe. Nasprotni udeleženec je stroške sicer priglasil po Zakonu o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08 – ZOdvT), vendar pa mu jih je pritožbeno sodišče odmerilo po veljavni OT, ki je glede na datum vložitve predloga pravna podlaga za odmero stroškov postopka v predmetni zadevi. Za vložitev pritožbe po tar. št. 7 v povezavi s tar. št. 16 nasprotnemu udeležencu pripada 1.000 točk oziroma 459,00 EUR nagrade ter 2 % materialni stroški v višini 9,18 EUR. Višjih priglašenih stroškov mu pritožbeno sodišče ni priznalo, saj za to ni podlage v veljavni OT. Predlagatelj je torej nasprotnemu udeležencu dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 468,18 EUR.

------

(1) Naloge Slovenske vojske so: - izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe; - zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;- ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo; - ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; - izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2016

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 397/2002
• VDS sklep Pdp 321/2002
• VDS sodba Kdp 10/2004