VDSS sodba X Pdp 678/2015

Jedro

V obravnavanem primeru je bila volilna komisija sestavljena zgolj iz dveh članov, ker so do začetka postopka za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev odstopili štirje člani oziroma namestniki članov volilne komisije in sicer predsednica volilne komisije, član in dva namestnika članov, tako da sta ostala samo namestnica predsednice volilne komisije ter član volilne komisije. Volilna komisija je sicer res organ, ki praviloma odloča v sestavi treh članov (oziroma njihovih namestnikov), vendar ZSDU vsebuje natančna pravila glede sklepčnosti, zaradi katerih je odločanje volilnih organov veljavno tudi v primeru, če sta navzoči (najmanj) dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestnikov tistih članov, ki so odsotni, z dodatno omejitvijo, da predsednika volilne komisije lahko nadomesti samo njegov namestnik. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila sestava volilne komisije v obravnavanem primeru v skladu z ZSDU, oziroma da je bila volilna komisija v sestavi dveh članov – namestnice predsednice volilne komisije in enega člana – sklepčna, zaradi česar je veljavno sprejemala vse odločitve v postopku volitev zaradi odpoklica članic sveta delavcev. Sodišča prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da v postopku volitev za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev ni bilo bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Na tej podlagi je utemeljeno zavrnilo predlog za razveljavitev vseh volilnih opravil, volitev za odpoklic članic sveta delavcev in sklep volilne komisije o ugotovitvi, da je za odpoklic članic sveta glasovala večina zaposlenih z aktivno volilno pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljici sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljic, ki se glasi:

„1. Razveljavijo se vsa volilna opravila in volitve za odpoklic članih sveta delavcev podjetja A. d.o.o., B.B. in C.C., ki so potekale dne 12. 9. 2014.

2. Razveljavi se sklep nasprotne udeleženke št. 1 z dne 12. 9. 2014, s katerim je volilna komisija na podlagi rezultatov glasovanja ugotovila, da je za odpoklic članic sveta delavcev podjetja A. d.o.o. B.B. in C.C. glasovala večina zaposlenih z aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.

3. Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagateljicama vse stroške tega postopka, po odmeri sodišča, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.“

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta predlagateljici zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ker je izpodbijana sodba nezakonita in neutemeljena. Sodišče je v zaključku obrazložitve izpodbijane sodbe napačno in v nasprotju z izvedenimi dokazi ugotovilo, da je bil postopek odpoklica pritožnic iz sveta delavcev izpeljan zakonito. Nasprotni udeleženec je v postopku odpoklica pritožnic iz sveta delavcev zlorabil pravico do odpoklica delavcev iz sveta delavcev, ki mu jo dajejo zakonske določbe. Tekom dokaznega postopka se je izkazalo, da je bil očitni namen nasprotnega udeleženca, da se svet delavcev ukine (v spis je vložena tudi zahteva za sklic zbora delavcev, da se izjavijo o tem, ali še želijo imeti svet delavcev ali ne) in se tako delavcem onemogoči, da sodelujejo pri upravljanju zavoda. V trenutku izvedbe odpoklica je svet delavcev štel samo še dva člana (predlagateljici), saj volilna komisija ni izvedla nadomestnih volitev članov, ki so odstopili oziroma jim je družba A. d.o.o. podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, kljub zahtevi predsednice sveta delavcev. Domnevni zahtevi delavcev za odpoklic še edinih dveh članic sveta, ki nista izstopili iz sveta delavcev, pa je ugodilo nemudoma. Poleg tega niso bili nadomeščeni člani volilne komisije, ki so odstopili, in je bila v trenutku odpoklica volilna komisija sestavljena zgolj iz namestnice predsednika in člana (namesto iz predsednika, dveh članov in njihovih namestnikov).

Postopek odpoklica pritožnic s funkcije članic sveta delavcev je bil kršen, in sicer zaradi nepravilne sestave volilne komisije, zahteve za odpoklic ni bilo oz. le-ta ni bila podana s strani delavcev, poleg razpisa za odpoklic ni bilo navedenih konkretiziranih razlogov za odpoklic, poleg tega pa so se glasovi nepravilno oddajali po pošti, … Navedene kršitve so takšne narave, da so vplivale na zakonitost in pravilnost izida volitev oziroma glasovanja o odpoklicu pritožnic. Ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo v sklepu v zvezi s predlogom pritožnic za izdajo začasne odredbe opr. št. X Pd 1091/2014 z dne 24. 9. 2014 v 7. točki obrazložitve.

Volilna komisija je bila nepravilno sestavljena (v obstoječi sestavi ni bila volilni organ!), zaradi česar odločitev ni več mogla sprejemati na predpisan način. Sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je pravilna sestava komisije bistvena za zakonitost postopka volitev oz. postopka odpoklica članov sveta delavcev, v nasprotju z zakonskimi določbami in spisovnim gradivom pa je prišlo do zaključka, da je bila volilna komisija v sestavi namestnice predsednika D.D. in enega člana komisije E.E. sklepčna in je tako lahko sprejemala vse veljavne odločitve v postopku odpoklica. Določba 21. člena ZSDU določa, da je volilni organ sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestniki tistih članov, ki so odsotni. Sodišče ni ugotavljalo, kaj je bil dejanski razlog odsotnosti članov volilne komisije. Člani komisije so pred pričetkom postopka odpoklica odstopili. Tega pojma ne gre enačiti s pojmom odsotnosti, kar je v obrazložitvi izpodbijane sodbe napravilo prvostopenjsko sodišče. Član komisije je lahko odsoten zaradi službene zadržanosti, dopusta ali bolniškega staleža, ne moremo pa govoriti o odsotnosti članov komisije, v kolikor so slednji odstopili.

Drugi odstavek 21. člena ZSDU določa, je volilni organ sklepčen, če so namesto odsotnih članov ali njihovih namestnikov navzoči namestniki obstoječih članov. Glede na jasno jezikovno razlago zakonskih določb ZSDU je edino možno, da je člane volilne komisije mogoče nadomestiti zgolj, če so odsotni, nikakor pa ne v primeru odstopa (torej neobstoja) večine članov volilne komisije. Volilna komisija lahko vsak trenutek ostane brez imenovanih članov in zato odločitev ne more več sprejemati na predpisan način, zaradi česar bi morala imenovati nove člane komisije in to še pred začetkom postopka odpoklica pritožnic.

Volilna komisija tudi ni bila sklepčna, saj morajo biti navzoči 2/3 članov volilnega organa oz. namestniki tistih članov, ki so odsotni. Volilna komisija je bila sestavljena zgolj iz dveh članov volilne komisije. Do začetka postopka za odpoklic pritožnic so odstopili predsednica volilne komisije, član in dva namestnika članov, zato s komisijo v takšni sestavi ni bilo zadoščeno zakonskemu pogoju sklepčnosti, saj volilni organ v sestavi, kot ga določa zakon, ni obstajal.

Nepravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča, da volitve po pošti niso nezakonite, kljub temu da jih zakon ne predvideva. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je takšen način volitev smotrnejši glede na razvejanost podjetja A. d.o.o., pri tem pa popolnoma obšlo zakonske določbe. V konkretnem primeru je bilo 24 glasovnic oddanih po pošti in bi lahko odločilno vplivale na izid glasovanja. Glasovanje po pošti pomeni posebno obliko glasovanja, ki je ZSDU ne pozna in je ne določa. ZSDU za odsotnost delavcev na dan volitev v 36. členu določa zgolj možnost predčasnih volitev, ne določa pa glasovanja po pošti. V danem primeru bi lahko tudi delavci iz drugih enot glasovali na predvidenih voliščih, ali pa bi bilo po potrebi vzpostavljenih več volišč in ne samo dve - v F. in v G., po prosti presoji volilne komisije in bi lahko s povečanjem vzpostavljenih volišč, ki je zakonito, omogočili smotrnejše glasovanje. Sodišče, ki je dolžno spoštovati zakonske določbe, je le-te obšlo in zapisalo zgolj, da je takšno glasovanje dopustno zaradi smotrnosti. Takšni zaključki sodišča so nezakoniti in v pravni red vnašajo zgolj nepredvidljivost.

Pooblaščenki pritožnic na naroku za glavno obravnavo dne 27. 3. 2015 predsednik senata ni dovolil vprašanj, pri čemer ni pojasnil, zakaj ji vprašanja niso bila dovoljena, s tem pa je bila pritožnicama odvzeta možnost sodelovanja v postopku in kršeno načelo kontradiktornosti.

Sodišče se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do navedb predlagateljic, da so na spornih volitvah glasovali volivci, ki niso popolnoma opravilno in poslovno sposobni, saj niso vedeli, zakaj glasujejo, kaj sploh počnejo tam, niti niso poznali pritožnic. Dejstvo je, da je razumevanje zaposlenih v zavodu omejeno, saj imajo lažje motnje v razvoju, zato niso vedeli, čemu je namenjeno glasovanje. Volivcem so bila dana striktna navodila, kaj morajo obkrožiti, zato ne morejo govoriti, da so bile volitve glede postopka odpoklica pritožnic legitimne in nediskriminatorne. V tem delu sodišče dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo, zato je v celoti ostalo nepojasnjeno in neraziskano.

3. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je po svojih najboljših močeh in znanju izpeljal postopek odpoklica preostalih dveh članic sveta delavcev. Nikakor ni bil namen onemogočiti delavcem, da sodelujejo pri upravljanju podjetja. Volilna komisija je zgolj izvedla postopek odpoklica in s tem omogočila delavcem, da se izjasnijo o tem, kdo bo zastopal njihove interese. Zaposleni so glasovali in tako izrazili svojo voljo. Več kot očitno je, da predlagateljic nočejo za svoji predstavnici. Neutemeljeno je govoriti o tem, da nekateri delavci - volivci niso popolnoma opravilno in poslovno sposobni. Nobenemu namreč poslovna sposobnost ni bila odvzeta, nasprotnega pa predlagateljici tudi nista dokazali. Tudi pri izvolitvi predlagateljic so sodelovali isti volivci, pa predlagateljici takrat nista imeli nobenih pomislekov o njihovi sposobnosti. Enako velja za volitve po pošti - predlagateljici sta bili izvoljeni tudi z glasovi po pošti, sedaj pa trdita, da glasovanje po pošti v pravni red vnaša nepredvidljivost. Z zagotovitvijo glasovanja po pošti se je želelo doseči zgolj enako obravnavanje zaposlenih ter izvedbo volitev s čim manj stroški in motnjami poslovnih procesov, kot je že bilo pojasnjeno v prejšnjih vlogah. Glasovanje po pošti je bilo izvedeno ob upoštevanju vseh načel in določb po ZSDU, zato kot tako ni sporno.

Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je bila komisija zakonito sestavljena. Nasprotni udeleženec še enkrat pojasnjuje, da se je odstop članov štel kot njihova odsotnost, saj zakon odstopa članov ne ureja, zato se je to štelo kot edina smiselna interpretacija zakona. Zakaj bi sicer zakon določal namestnike, če v primeru odstopa predsednice/člana volilne komisije le-tega ne bi smel zamenjati namestnik. Namen namestnikov na splošno je, da se lahko opravi naloge komisije, če kateri član komisije slučajno svoje funkcije ne bi mogel opravljati. Popolnoma vseeno je, ali je član službeno odsoten, ali pa je odstopil. Namen določbe je zagotoviti nemoteno delo organa. Volilna komisija si je pomagala z namensko razlago, torej, da lahko namestnica predsednice nadomešča predsednico (s tem se je spoštovalo tudi 2. odstavek - pravilno 3. odstavek 21. člena ZSDU). Ker pa sta volilno komisijo sestavljali 2/3 članov, je bila skladno s 1. odstavkom 21. člena tudi sklepčna in je tako lahko veljavno sprejemala vse odločitve v postopku odpoklica.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo.

6. Zlasti ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožba navedeno bistveno kršitev le smiselno in pavšalno uveljavlja z navedbami, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb predlagateljic, da so na volitvah glasovali volivci, ki niso popolnoma opravilno in poslovno sposobni, saj niso vedeli, zakaj glasujejo, niti niso poznali pritožnic. Izpodbijana sodba je ustrezno in dovolj natančno obrazložena, saj vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, v njej pa tudi ni nobenih nasprotij. Sodba nima bistvenih pomanjkljivosti, če v njej ni stališč do vprašanj, ki niso odločilnega pomena in opredelitev sodišča do pavšalnih ocen pritožnic o domnevno omejenem razumevanju zaposlenih v zavodu, čeprav gre za delavce z aktivno volilno pravico, ki so sodelovali v postopku volitev. Zato je v tem delu pritožba neutemeljena.

7. Predlagateljici v pritožbi navajata, da naj bi jima bila odvzeta možnost izjave v postopku in kršeno načelo kontradiktornosti, ker predsednik senata pooblaščenki pritožnic na naroku za glavno obravnavo dne 27. 3. 2015 ni dovolil vprašanj, pri čemer razlogov za to ni pojasnil. Predlagateljici sodišču prve stopnje smiselno očitata bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je podana le takrat, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je sicer, da v zapisniku o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2015 niso navedeni razlogi, zaradi katerih predsednik senata ni dovolil posameznih vprašanj, kar pa ni bistveno, zlasti ker so vsa ta vprašanja izrecno zapisana v zapisniku (l. št. 91). Že iz vprašanj, ki naj bi jih pooblaščenka predlagateljic postavljala predlagateljici B.B. in so razvidna iz zapisnika, je jasno razvidno, iz kakšnega razloga jih predsednik senata ni dovolil. Vprašanja v zvezi z razlogi za odstope članov sveta delavcev oz. neizvedbo nadomestnih volitev za člane sveta delavcev, o pridobivanju mnenja delavcev o tem, ali želijo svet delavcev, o tem, ali je bila namestnica predsednice volilne komisije seznanjena z odstopi članov volilne komisije in o tem, ali je predlagateljica B.B. vedela, da se v družbi zbirajo podpisi zoper njo, očitno presegajo okvire obravnavanega kolektivnega delovnega spora o veljavnosti volitev zaradi odpoklica članic sveta delavcev in se ne nanašajo na zadevo, takšna vprašanja pa lahko predsednik senata po določbi 3. odstavka 289. člena ZPP prepove. Zato je predsednik senata ravnal pravilno in v skladu z določbo 3. odstavka 289. člena ZPP, ko navedenih vprašanj ni dovolil, s tem pa predlagateljicama nedvomno ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP še dodaja:

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS št. 42/93 in nasl.), zlasti tiste, ki določajo sestavo, mandat in izvolitev sveta delavcev, volilne organe, volitve članov sveta delavcev, prenehanje članstva v svetu delavcev in varstvo volilne pravice (8. do 53. člen ZSDU).

10. Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja, da je bila na volilno komisije dne 14. 7. 2014 naslovljena zahteva za odpoklic predlagateljic C.C. in B.B. s strani najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, v kateri so bili navedeni razlogi za odpoklic – uveljavljanje lastnih interesov, nezastopanje interesov vseh zaposlenih delavcev, netransparentno delovanje sveta delavcev, nespoštljiv, nekorekten odnos do vodstva, vodilnih delavcev in drugih zaposlenih in vnašanje nemira med sodelavce in povzročanje poslovne škode. Na tej podlagi je bil izveden postopek za odpoklic članic sveta delavcev, v skladu z določbami 48., 49. ter 35. do 45. člena ZSDU, potem ko je bilo ugotovljeno, da pisna zahteva vsebuje podpise 56 zaposlenih v podjetju A. d.o.o., kar predstavlja več kot 10 % zaposlenih z aktivno volilno pravico ter razloge za odpoklic. Potek postopka je sodišče prve stopnje preverilo in opisalo v 14. točki obrazložitve sodbe ter ugotovilo, da je potekal v skladu s citiranimi predpisi.

11. Predlagateljici sta zatrjevali, da je bila bistvena kršitev postopka njunega odpoklica podana zaradi nepravilne sestave volilne komisije, ki naj bi štela zgolj dva člana, morala pa bi šteti tri člane, pri tem stališču pa vztrajata tudi v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da očitana kršitev ni podana in da je bila sestava volilne komisije zakonita, ker je stališče predlagateljic, da bi morala biti sestavljena najmanj iz treh članov, napačno. Pri tem je upoštevalo določbo 23. člena ZSDU, po kateri volilno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana ter njihovi namestniki, svojo presojo pa je oprlo zlasti na določbe 21. člena ZSDU, ki v 1. odstavku določa, da je volilni organ (to je volilna komisija oz. volilni odbor) sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestniki tistih članov, ki so odsotni, v 3. odstavku pa, da predsednika volilne komisije lahko nadomešča samo njegov namestnik. V obravnavanem primeru je bila volilna komisija sestavljena zgolj iz dveh članov, ker so do začetka postopka za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev odstopili štirje člani oziroma namestniki članov volilne komisije in sicer predsednica volilne komisije, član in dva namestnika članov, tako da sta ostala samo namestnica predsednice volilne komisije D.D. ter član volilne komisije E.E.. Glede na citirane določbe ZSDU je volilna komisija sicer res organ, ki praviloma odloča v sestavi treh članov (oziroma njihovih namestnikov), vendar ZSDU vsebuje natančna pravila glede sklepčnosti, zaradi katerih je odločanje volilnih organov veljavno tudi v primeru, če sta navzoči (najmanj) dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestnikov tistih članov, ki so odsotni, z dodatno omejitvijo, da predsednika volilne komisije lahko nadomesti samo njegov namestnik. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila sestava volilne komisije v obravnavanem primeru v skladu z ZSDU, oziroma da je bila volilna komisija v sestavi dveh članov – namestnice predsednice volilne komisije in enega člana – sklepčna, zaradi česar je veljavno sprejemala vse odločitve v postopku volitev zaradi odpoklica članic sveta delavcev. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato neutemeljene.

Zlasti pa je nesprejemljivo in brez podlage v citiranih določbah ZSDU stališče pritožbe, da članov in namestnikov volilnih organov, ki so odstopili s funkcije, ni mogoče šteti za odsotne člane, ker naj bi se pojem odsotnosti nanašal le na odsotnost zaradi dopustov, bolezni …. Niti iz citiranih določb ZSDU niti iz drugih zakonskih določb to ne izhaja. Določbe 23. in 21. člena ZSDU so namenjene zagotavljanju nemotenega dela volilnih organov. Zato ni razloga, da ne bi veljale v vseh primerih odsotnosti članov, torej tudi tedaj, ko posamezni člani ali namestniki volilnega organa iz kakršnega koli razloga prenehajo opravljati funkcijo, na katero so bili imenovani, torej tudi v primeru odstopa.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z glasovanjem po pošti, ki po stališču pritožbe v ZSDU ni predvideno in zato zanj ni zakonske podlage. Sodišče prve stopnje je v zvezi z glasovanjem po pošti zavzelo pravilno stališče, da volitve po pošti niso nezakonite, čeprav jih zakon ne predvideva in da je takšen način volitev smotrn glede na razvejanost podjetja A. d.o.o. Pritožbeno sodišče soglaša s takšno presojo, zlasti ker je glasovanje po pošti tudi sicer običajno pri vseh oblikah volitev. Listine v spisu pa potrjujejo, da so bile tudi volitve po pošti izpeljane tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja in določen rok, v katerem morajo glasovnice prispeti k toženi stranki, da jih je mogoče upoštevati pri ugotavljanju rezultatov glasovanja.

13. Sodišča prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v postopku volitev za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev ni bilo bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Na tej podlagi je utemeljeno zavrnilo predlog za razveljavitev vseh volilnih opravil, volitev za odpoklic članic sveta delavcev B.B. in C.C., ki so potekale dne 12. 9. 2014 in sklep volilne komisije z dne 12. 9. 2014 o ugotovitvi, da je za odpoklic članic sveta glasovala večina zaposlenih z aktivno volilno pravico.

14. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Predlagateljici s pritožbo nista uspeli, zato sami krijeta svoje pritožbene stroške (165., 154. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.06.2016

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep X Pdp 659/2018
• VSRS Sodba VIII Ips 248/2016
• VDSS sodba X Pdp 664/2016