zapri pomoč

pomoč

V petek, 21. 5. 2010 ob 17.00 načrtujemo prehod na prenovljene spletne strani slovenskega sodstva.

Nova verzija uporabnikom spletnih strani omogoča še večjo preglednost in povezljivost podatkov, pri čemer izhaja tudi iz mnenj in predlogov uporabnikov. Vabimo vas, da si ogledate spremembe, novosti in dopolnitve.

Če pri uporabi strani naletite na kakšne težave, vas prosimo, da nas o tem obvestite na naslov:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VDS0006941

Odločba:VDSS sodba Psp 550/2010
 ECLI:
Oddelek:Oddelek za socialne spore
Datum seje senata:20.01.2011
Področje:INVALIDI
Institut:invalidnost – zaključeno zdravljenje
Zveza:ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3.
JEDRO:
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.

IZREK:
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

OBRAZLOŽITEV:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 18. 11. 2008 in z dne 19. 2. 2009 ter se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in prizna pravica do dela v polovičnem delovnem času.

Zoper sodbo je tožnica po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz razlogov napačne uporabe pokojninskih in invalidskih predpisov, zlasti pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sodišče ni pravilno odločilo, ker so glede na medicinsko dokumentacijo izpolnjeni vsi pogoji za priznanje III. kategorije invalidnosti. Sodišče je prezrlo, da gre pri tožnici za dodatne bolezni in da zato zdravljenje še ni zaključeno. Zdravstveno stanje je takšno, da bi zaradi osnovnega obolenja morala biti ugotovljena invalidnost, dodatni izvidi in mnenje zdravnikov pa kažejo še na poslabšanje invalidnosti. Zaradi narave bolezni tožnica ni bila sposobna opravljati svojega dela. Ves čas so obstajale ovire, zaradi katerih ji je bilo opravljanje dela onemogočeno, razbremenitve pri delu pa nujne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne navaja. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodatno poudarja naslednje.

Po 60. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Glede na 3. alinejo 2. odstavka citirane določbe se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Takšnega stanja, ki bi imelo za posledico zmanjšanje delovne zmožnosti in nastanek III. kategorije invalidnosti po 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, sodišče prve stopnje pri tožnici po izvedenem dokaznem postopku, ni ugotovilo in je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je potem, ko je tožnico podrobno zaslišalo, pod kakšnimi pogoji opravlja delo in kakšne težave se ji pri tem pojavljajo, zaprosilo invalidsko komisijo II. stopnje za dopolnilno mnenje o tožničini delovni zmožnosti, izrecno, da se opredeli do izvidov tistih specialistov, ki predlagajo časovno razbremenitev. Invalidska komisija II. stopnje je skladno z zaprosilom pregledala celotno dokumentacijo, tako delovno kot medicinsko, vključno z novejšo dokumentacijo, tožnico pa je tudi osebno pregledala, da se je še na ta način prepričala, kakšno je njeno zdravstveno stanje. Ob osebnem pregledu je bil ugotovljen subjektivno prikazovan politopen bolečinski sindrom, astma v remisiji, zmerna arterijska hipertenzija in huda vznemirjenost tožnice. Na podlagi dokumentacije pa je bilo ugotovljeno, da se tožnica zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, ki ni optimalno urejen in specialistka svetuje spremembo, nevrolog ugotavlja normalen nevrološki status in meni, da tožnica zaradi glavobola ne potrebuje posebnega zdravljenja. Fiziatrinja opisuje obrabne spremembe vratnega in ledvenega predela hrbtenice in malih sklepov prstov rok, ob pregledu pa opaža reducirano grobo moč zgornjih okončin. Po ortopedski oceni pa so ugotovljeni razlogi za dodatno obravnavo pri psihologu in psihiatru ter da zdravljenje še ni končano oziroma diagnostična obravnava še ni izpeljana do konca.

Na podlagi takšnega stanja je invalidska komisija II. stopnje ponovno ocenila, da pri tožnici ni podane invalidnosti in da je pri njej potrebno še nadaljnje zdravljenje oziroma ukrepi medicinske rehabilitacije. Takšno mnenje, ki ga tudi tožnica konkretno ni izpodbijala, ampak le pavšalno, pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča skladno z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami specialistov, mnenje pa je tudi ustrezno strokovno obrazloženo. Vse razloge glede razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti in razbremenitev, vključno s časovno razbremenitvijo, je tudi sodišče prve stopnje ustrezno utemeljilo. V zvezi s predlogom internista, da tožnica ni primerna za delo na odprtem, neugodnih mikroklimatskih razmerah in za težko fizično delo, je sodišče prve stopnje glede na dokumentacijo, pravilno ugotovilo, da tožnica predvidoma ni na odprtem in tudi ne v neugodnih mikroklimatskih razmerah, še zlasti, če se upoštevajo predpisi in varnostni ukrepi (kajenje) in tudi nima težkega fizičnega dela oziroma si ga lahko sama ustrezno dozira ter porazdeli. Tožnica pa praviloma tudi nima dolgotrajnejših prisilnih drž in daljšega sedenja in tudi hoja po stopnicah je le občasna.

Takšnih ugotovitev in zaključkov pritožba izrecno ne izpodbija, pač pa le, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno ter da so na podlagi medicinske dokumentacije izpolnjeni vsi pogoji za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Pri tem pa pritožba ne pove, katera dokumentacija kaže na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, zaradi česar se do teh pritožbenih navedb ni mogoče opredeliti. Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da je ocena glede na mnenje invalidske komisije II. stopnje napačna zato, ker je pri tožnici še nadalje potrebno zdravljenje. Invalidnost je glede na definicijo določeno v 60. členu ZPIZ-1 mogoče ugotavljati in ugotoviti le, če gre za spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, torej le v primeru, če gre pri posamezniku za dokončno stanje in da niti z zdravljenjem ni mogoče pričakovati izboljšanja. V tožničinem primeru pa o dokončnem stanju in pogojih za ugotavljanje invalidnosti prav zato, ker je še potrebno zdravljenje, še ni mogoče govoriti in tudi ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. To pa so razlogi, zaradi katerih invalidnosti in torej tudi ne III. kategorije, še ni mogoče ugotoviti, zaradi česar so pritožbene navedbe v celoti neutemeljene.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Kupec je tisti, ki naj pazi.
Caveat emptor.