VDSS sodba Psp 319/2007

Jedro

Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je zahteval, da se odpravi dokončna odločba toženca, št. ... z dne 26.10.2005, delno ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev lastnosti zavarovanca za čas pred 1.1.2000 (1. točka izreka). Razsodilo je, da se dokončna odločba toženca z dne 26.10.2005 v točki III. delno odpravi, in sicer tako da se navedena točka glasi: „Tožnik ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1.1.2000 do 31.3.2003 ter od 1.6.2003 do 28.2.2005 na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik in poslovodna oseba v družbi E.I. d.o.o.“ (2. točka izreka). V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka).

Zoper sodbo sta se pritožili obe stranki. Glede na pritožbene navedbe tožnika, pritožbeno sodišče šteje, da sodbo izpodbija v delu, v katerem s tožbenim zahtevkom ni uspel, to je za čas po 1.1.2000, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil od leta 1995 dalje zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, zato se ni bil dolžan obvezno zavarovati kot družbenik in poslovodja. Tudi sicer od 22.6.1995 dalje ni imel statusa poslovodne osebe, saj je bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Kot direktor družbe ni bil aktiven, tudi družba ni ustvarjala nobenega dohodka.

Toženec sodbo izpodbija v 1. in 2. točki izreka, iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 2. odstavek 48. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ), saj je razlaga gramatikalno povsem jasne določbe v nasprotju z načelom zakonitosti ter podlaga za potencialno arbitrarno odločanje. Če pravno razmerje še traja, kot v tožnikovem primeru, se lahko lastnost zavarovanca ugotavlja oziroma pridobi lastnost zavarovanca na podlagi določenega pravnega razmerja z dnem nastanka pravnega razmerja. Sklicuje se na določbo 3. odstavka 68. člena ZMEPIZ, po kateri se lahko lastnost zavarovanca ugotavlja največ od 1.4.1992. Ne strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da je šele sedaj veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v 2. odstavku 7. člena uvedel pravno razmerje, kot podlago za obvezno zavarovanje, ki nastane na podlagi zakona. Pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, je določeno pojavno dejansko stanje, iz katerega izhaja obveznost zavarovanja, tako po ZPIZ-1 kakor po prej veljavnih predpisih, saj je tudi prej veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92) v 12. členu določal obveznost zavarovanja. Čeprav ZPIZ/92 takšnega pojma ni posebej definiral, pa ne pomeni, da takšno pravno razmerje takrat ni obstajalo, zato je po 1. alineji 49. člena ZMEPIZ in 2. odstavka 48. člena ZMEPIZ možno ugotavljati lastnost zavarovanca tudi za čas pred 1.1.2000. Meni, da način sankcioniranja s prekrškom še ne pomeni, da ugotavljanje lastnosti zavarovanca ne bi bilo potrebno oziroma da ta možnost ne bi izhajala iz posameznega določila.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 – v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004 – v nadaljevanju: ZDSS-1), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijano sodbo je obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in, v izogib ponavljanju, glede pritožbenih navedb tožnika in toženca poudarja naslednje.

Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, gre v tej zadevi za spor glede ugotovitve lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj. Z dokončno odločbo toženca z dne 26.10.2005 je bila pritožba tožnika zoper odločbo z dne 22.10.2003 zavrnjena, hkrati pa je toženec, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izpodbijano odločbo odpravil in odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 22.6.1995 do 31.12.1999 na podlagi 12. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami – v nadaljevanju: ZPIZ/92) in od 1.1.2000 do 31.3.2003 ter od 1.6.2003 do 28.2.2005 na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZPIZ-1), kot družbenik in poslovodna oseba v družbi E.I. d.o.o.. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik od dne 22.6.1995 dalje družbenik in poslovodja družbe E.I. d.o.o., v .... Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan je bil le v obdobju od 1.4.2003 do 31.5.2003, in sicer kot delavec v delovnem razmerju, in od 1.3.2005 dalje kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi.

Tožnik v pritožbi, kakor tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje, navaja, da je bil v spornem obdobju vpisan v evidenco brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in je bil zavarovan na drugi podlagi. Iz potrdila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (priloga A3) res izhaja, da je bil tožnik od 5.8.1991 do 31.3.2003 prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, ne pa tudi, da je bil v tem obdobju ali vsaj v relevantnem obdobju, pokojninsko in invalidsko zavarovan. Obvezno so po 22. členu ZPIZ-1 zavarovane le tiste brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, in osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine. Druge brezposelne osebe, ki so prijavljene pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, pa pri njih ne gre za zgoraj navedeno stanje iz 22. člena ZPIZ-1, se lahko po 7. alineji 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1 prostovoljno vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil tožnik na kakršni koli podlagi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan (razen od 1.4.2003 do 31.5.2003 in od 1.3.2005 dalje), tožnik sam pa tudi ni niti zatrjeval niti dokazoval, da bi se prostovoljno vključil v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan od 1.4.1995 do 30.9.2000 kot oseba brez dohodkov, od 1.10.2000 do 19.6.2001 in od 18.7.2001 do 31.12.2002 kot družinski član in od 1.4.2003 do 31.10.2003 kot delavec v delovnem razmerju pri A.B. s.p, kot izhaja iz izpisa obveznih zdravstvenih zavarovanj z dne 29.9.2003 (v upravnem spisu), pa ni bil tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj obvezno zdravstveno zavarovanje na teh podlagah, razen delovnega razmerja, ne pomeni avtomatično tudi vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katerega nosilec je toženec. Iz tega razloga so pritožbene navedbe tožnika, da je bil s spornem obdobju obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, neutemeljene.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnika, da od 22.6.1995 ni imel statusa poslovodne osebe, saj iz izpiska iz sodnega registra z dne 1.10.2003 izhaja, da je bil tožnik od dne 22.6.1995 dalje družbenik in poslovodja družbe E.I. d.o.o., v .... Po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, pri čemer se obvezno zavarovanje družbenikov zasebnih družb po 3. alineji 33. člena ZPIZ-1 začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Tudi do začetka veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/01 – v nadaljevanju: ZPIZ-1C), to je 1.1.2002, se je obvezno zavarovanje samozaposlenih oseb za poslovodne delavce zasebnih družb, ki niso bile obvezno zavarovane na drugi podlagi, po 4. alineji 33. člena ZPIZ-1, začelo z dnem vpisa v sodni register in se zaključilo z dnem izbrisa iz navedenega registra. Glede pritožbenih navedb tožnika glede neuspešnosti poslovanja družbe pa pritožbeno sodišče poudarja, da sicer 18. člen ZPIZ-1 določa pogoje, pod katerimi zavarovanje samozaposlenih ni obvezno, vendar mora tožnik, če ocenjuje, da opravljanje njegove dejavnosti ne šteje več kot edini ali glavni poklic, vložiti zahtevo za odjavo iz zavarovanja v posebnem postopku pri tožencu, ni pa to predmet tega socialnega spora. Po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1 se šteje, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu. Tožnik je sicer v pritožbi zoper odločbo z dne 22.10.2003 navedel, da družba slabo posluje, izrecne zahteve za odjavo pa ni podal. V sodnem postopku na prvi stopnji pa neuspešnega poslovanja družbe ni niti zatrjeval niti dokazoval (212. člen ZPP).

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe toženca. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 48. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami – v nadaljevanju: ZMEPIZ) in jo, skladno s sodno prakso, tudi pravilno tolmačilo. Sklicuje se namreč na stališče pritožbenega sodišča, ki je bilo v sodni praksi že večkrat zavzeto, tudi v sodbi, opr. št. Psp 248/2005 z dne 8.11.2006, ki jo sodišče prve stopnje povzema pri svoji odločitvi. Bistvenega pomena za ugotovitev lastnosti zavarovanca je dejstvo, da je toženec po uradni dolžnosti v letu 2003 in nato v letu 2005 ugotavljal lastnost zavarovanca za nazaj. Pravno podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca v obravnavanem primeru predstavljajo določbe ZMEPIZ, ki je veljal ob izdaji odločb. ZMEPIZ je skladno z določbo 71. člena začel veljati dne 1.10.2000, po določbi 70. člena pa je z dnem njegove uveljavitve prenehal veljati Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95 – v nadaljevanju ZMEPIZ/95), zato njegove določbe v tem socialnem sporu niso uporabljive. ZMEPIZ ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca v določbi 48. člena, in sicer po 1. odstavku osebe iz 47. člena pridobijo lastnost zavarovanca z dnem, določenim v 47. členu tudi, če prijava v zavarovanje ni vložena v rokih po tem zakonu; po 2. odstavku pa če pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje še traja, pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1. Določbo 2. odstavka 48. člena ZMEPIZ je, kot je pravilno odločilo in obrazložilo že sodišče prve stopnje, mogoče tolmačiti le tako, da oseba pridobi lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1.1.2000 in pravno razmerje še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje. Če je pravno razmerje nastalo že pred 1.1.2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 1.1.2000. Ker je lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in za nazaj po 2. odstavku 48. člena ZMEPIZ tako mogoče ugotoviti največ od 1.1.2000 dalje, toženčevo pritožbeno sklicevanje na določbo 3. odstavka 68. člena ZMEPIZ, na podlagi katere se lastnost zavarovanca ugotavlja največ od 1.4.1992 dalje, ni utemeljeno. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da ima tožnik lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, od 1.1.2000 dalje v obdobju, ko ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, to je od 1.1.2000 do 31.3.2003 in od 1.6.2003 do 28.2.2005, pravilna.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, skladno z določbo 353. člena ZPP, pritožbi toženca in tožnika kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Datum zadnje spremembe:

28.01.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 179/2007
• VDSS sodba Psp 228/2007
• VDSS sodba Psp 320/2007