VDSS sodba Psp 197/2010

Jedro

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko vlogo zavarovanca za novo odmero starostne pokojnine zavrže v skladu s 4. točko 129. člena ZUP, ker naj bi bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, le v primeru, če je v pravnomočni odločitvi bilo tudi po vsebini odločeno o pokojninski dobi, ki jo tožnik v predmetni zadevi vtožuje. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da toženka o pokojninski dobi tožnika, dopolnjeni v JLA, pri izdaji odločbe z dne 5.6.2001 ni odločala in tako tudi nima pravne podlage za zavrženje zahtevka tožnika po 4. točki 129. člena ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravita dokončna odločba toženca št. ... z dne 30. 9. 2009 in odločba toženca št. ... z dne 22. 4. 2009 ter se zadeva vrne toženi stranki v novo upravno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi dokončna odločba toženca z dne 30. 9. 2009 in da se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišče ni sledilo njegovemu tožbenemu zahtevku, temveč le stališču toženke, ki se je sklicevala na Zakon o upravnem postopku. Navaja, da ne drži, da se zoper odločitev ZPIZ-a ni pritožil, podal je ustni ugovor na zapisnik na okencu toženke. Ta je tudi z upravnimi dejanji nadaljevala v smeri priznanja sporne delovne dobe pri Hrvaškem Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne toženka, ne sodišče mu nista citirala zakonske določbe po kateri se delovna doba dosežena v tujini izključuje kot izrabljena pri pridobitvi kakšne druge oblike pokojnin. Ves čas zahteva samo priznanje skupne delovne dobe, torej tudi dobe od 1. 8. 1956 do 31. 3. 1963. Zoper odločbo z dne 12. 12. 2008 se ni pritožil, iz zdravstvenih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka na katere se pazi po uradni dolžnosti, da pa je napačno uporabilo materialno pravo.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo dokončno odločbo toženke z dne 30. 9. 2009 s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep toženke z dne 22. 4. 2009, s katerim se je zahteva tožnika za novo odmero starostne pokojnine zavrgla, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami), ker je toženka štela, da je o predmetni zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga na katero se upira zahtevek ni spremenilo.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je toženka z odločbo z dne 5. 6. 2001 odločila, da je tožnik upravičen do starostne pokojnine v znesku 87.827,54 SIT na mesec od 25. 12. 2000 dalje, vendar se pokojnina ne izplačuje, ker je zanj ugodnejša družinska pokojnina. Izpis pokojninske dobe in izračun pokojninske osnove sta bila v prilogi kot sestavni del te odločbe. Toženka je s sklepom z dne 22. 4. 2009 vlogo tožnika z dne 14. 1. 2009 zavrgla z obrazložitvijo, da je bilo o tem že pravnomočno odločeno, saj tožnik ni uveljavljal rednega pravnega sredstva zoper odločbo o pravici do starostne pokojnine z dne 5. 6. 2001. Pokojninska doba s povečanjem dopolnjena v JLA, pa je že bila upoštevana pri pravici do invalidske pokojnine, ki jo je tožnik pridobil pri nosilcu vojaškega zavarovanja in se mu je izplačevala od 1. 4. 1963 dalje. Tožnikova pritožba zoper ta sklep je bila zavrnjena z odločbo z dne 30. 9. 2009.

Odločilnega pomena v predmetni zadevi je vprašanje, ali je toženka z odločbo z dne 5. 6. 2001 dejansko odločila o pokojninski dobi s povečanjem od 1. 8. 1956 do 31. 3. 1963, ko je odločala o pravici tožnika do starostne pokojnine.

Iz odločbe z dne 5. 6. 2001 izhaja le, da ima zavarovanec pravico do starostne pokojnine v znesku 87.827,54 SIT na mesec od 25. 12. 2000 dalje ter, da se pokojnina ne izplačuje, ker je ugodnejša družinska pokojnina. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se izpis pokojninske dobe in izračuna pokojninske osnove z odmero pokojnine nahajata v prilogi, ki je sestavni del te odločbe. Iz priloge izpis pokojninske dobe je razvidno, da je bila pri tožniku upoštevana le pokojninska doba od 1. 4. 1963 do 20. 4. 1968 in od 22. 4. 1968 do 31. 12. 1990, skupaj 27 let, 8 mesecev in 29 dni. Ne iz odločbe, ne iz prilog te odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v odločbi z dne 5. 6. 2001 odločala o pokojninski dobi tožnika za čas od 1. 8. 1956 do 31. 3. 1963. Tudi iz sklepa toženke z dne 22. 4. 2009 izhaja, da v skupno pokojninsko dobo ni bil upoštevan čas prebit v JLA s povečanjem, ker je bila zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v JLA, pri nosilcu vojaškega zavarovanja od 1. 4. 1963 dalje priznana pravica do vojaške invalidske pokojnine in se mu je, v skladu z vojaškimi predpisi, ta tudi izplačevala v polovičnem znesku ves čas do 31. 12. 1990, ko je bil zavarovanec v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom v R Sloveniji.

O pokojninski dobi, dopolnjeni v JLA toženka pri izdaji odločbe z dne 5. 6. 2001 ni odločala in tako po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka ni imela podlage za zavrženje zahteve tožnika po 4. točki 129. čl. ZUP. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dokončno odločbo toženke z dne 30. 9. 2009 in prvostopenjsko odločbo toženke z dne 22. 4. 2009 odpravilo in ji zadevo vrnilo v novo upravno odločanje, v okviru katerega bo morala o zahtevi tožnika odločati po vsebini.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, glede vštevanja izplačanih delnic pri delodajalcu D. d.d. za leto 1989 in 1990 v pokojninsko osnovo, saj takšne zahteve tožnik tožencu še ni podal in o tem toženec še ni odločal ter tako tudi ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo kakor je določeno v 1. odst. 63. člena ZDSS-1.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

28.01.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 78/2011
• VDSS sodba Psp 82/2011
• VDSS sodba Psp 367/2008