VDSS sodba Psp 247/2008

Jedro

Pravica do invalidske pokojnine pripada zavarovancu od dneva nastanka I. kategorije invalidnosti, invalidska pokojnina pa mu pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine, spremeni tako, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od 8. 6. 2005 dalje.

Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 172,13 EUR v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo in odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 8. 6. 2005 in z dne 7. 10. 2004 (1. točka) in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 6. 2005 dalje. Obenem pa je odločilo, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine od 8. 6. 2005 dalje (2. točka izreka). Nadalje je tožencu naložilo, da v roku 8 dni od vročitve sodbe tožniku povrne stroške sodnega postopka v višini 505, 63,00 EUR, po preteku tega roka pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 8 dnevnega roka za plačilo, do plačila.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da kljub izpolnjevanju pogojev za invalidsko pokojnino in kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 6. 2005, nima pravice do invalidske pokojnine. Meni, da dejstvo, da je bil obvezno zavarovan, ne more vplivati na pridobitev pravice do invalidske pokojnine in bi mu morala biti le-ta priznana od 8. 6. 2005 dalje.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik izpodbija le zavrnilni del sodbe in sicer tisti del 2. točke izreka, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine od 8. 6. 2005 dalje. S potekom pritožbenega roka je tako neizpodbijani del sodbe postal pravnomočen, to je 1. in 3. točka izreka ter 2. točka izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 6. 2005 dalje.

Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti zaradi bolezni glede na 2. alinejo 68. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v zvezi s 1. alinejo 67. člena tega zakona pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Skladno s 5. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 pravice na podlagi invalidnosti pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti.

Glede na to, da je pravnomočno ugotovljeno, da je tožnik od 8. 6. 2005 dalje invalid I. kategorije invalidnosti, na pravnomočno ugotovljeno dejstvo pa je pritožbeno sodišče vezano, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo in to med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 68. člena ZPIZ-1, saj je do dneva nastanka I. kategorije invalidnosti dopolnil 49 let starosti in več kot 30 let pokojninske dobe, ima v skladu s 5. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 od 8. 6. 2005 dalje pravico do invalidske pokojnine.

Ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 2. alineje 68. člena ZPIZ-1 in 5. odstavka 156. člena zakona, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 4. točko 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v 2. točki izreka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine, to je 2. stavek, spremenilo tako, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od 8. 6. 2005 dalje.

Samo dejstvo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od dneva nastanka I. kategorije invalidnosti, to je od 8. 6. 2005 dalje, pa še ne pomeni, da se mu od tega dne dalje invalidska pokojnina tudi izplačuje. Pokojnina skladno s 1. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pripada zavarovancu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku invalidska pokojnina pripada od 10. 10. 2006 dalje, ker se je iz zavarovanja odjavil 9. 10. 2006. Podatke o odjavi zavarovanja ter potrdilo o izbrisu samostojne dejavnosti (in druge podatke), je tožnik tožencu posredoval že 24. 11. 2006 in se nahaja v upravnem spisu, enako se v spisu nahaja tudi odločba št. ... z dne 24. 8. 2006, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 27. 3. 2006 dalje, ta odločba pa je postala pravnomočna 13. 9. 2006. V upravnem spisu se nahaja v zvezi s to odločbo z dne 24. 8. 2006, izdana odločba toženca št. ... z dne 21. 12. 2006, s katero je odločil, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v višini 95.762,45 SIT na mesec od 10. 10. 2006 dalje. Vsa navedena dokumentacija se je v spisu nahajala že 9. 3. 2007 (oziroma 26. 1. 2007, ko je bil upravni spis spet vrnjen sodišču, list. št. 14). Kljub temu je tožnik vztrajal, da se izvede dokaz z izvedencem (list. št. 19), sodišče pa je ta dokaz izvedlo, čeprav mu je toženec sprva nasprotoval prav iz razloga, ker tožnik dne 9. 3. 2007 ni bil več zavarovan oziroma se je že odjavil iz zavarovanja. Kar pa je najpomembneje, pa je bila pri tožniku že pravnomočno ugotovljena I. kategorija invalidnosti in invalidska pokojnina v določeni višini priznana od 10. 10. 2006, to je v skladu s 1. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega dne od odjave iz zavarovanja. Datum, od katerega tožniku pripada invalidska pokojnina, je bil torej ugotovljen in določen že v (drugem) postopku pred tožencem na podlagi odjave iz zavarovanja. Kasneje v sodnem postopku spremenjen datum nastanka I. kategorije invalidnosti glede na to, da se je tožnik že 9. 10. 2006 odjavil iz zavarovanja in je bil do tedaj tudi ves čas zavarovan, na datum, od kdaj tožniku pripada oziroma se invalidska pokojnina izplačuje, nima in ne more imeti nobenega pozitivnega učinka. Namen sodnih postopkov je, da so le-ti učinkoviti. V konkretnem primeru očitno ta namen ni bil izpolnjen, kar je bilo jasno že tekom postopka.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP na podlagi 4. točke tarifne številke 15 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/03, v nadaljevanju OT) priznalo 172,12 EUR stroškov in odločilo, da jih je dolžan plačati toženec v roku 8 dni.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 362/2008
• VDSS sodba Psp 108/2010
• VDSS sodba Psp 745/2008