<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 199/2008

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2008:PSP.199.2008
Evidenčna številka:VDS0005816
Datum odločbe:23.09.2008
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:refundacija nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela - delna invalidska pokojnina

Jedro

Kljub temu da je bila zavarovancu (delavcu tožnika) z dokončno odločbo priznana pravica do dela v krajšem delovnem času od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, je tožnik (delodajalec zavarovanca) upravičen do refundacije izplačanega denarnega nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni od toženca, ker je bilo s pravnomočno odločbo toženca odločeno, da je zavarovanec (delavec tožeče stranke) začasno nezmožen za delo (za polni delovni čas), delavec oziroma zavarovanec pa tudi ni pričel delati s krajšim delovnim časom, oziroma o krajšem delovnem času ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Izrek

Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se odločba tožene stranke, Območne enote ... št. ... z dne 20. 2. 2006 odpravi.

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da glasi:

“III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati premalo izplačana nadomestila plače za spodaj navedena obdobja od:

1. 11. 2005 do 30. 11. 2005 v višini 373,71 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 89.556,00 SIT od 30. 3. 2006 do 31.12.2006 in od zneska 373,71 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila;

1. 12. 2005 do 31. 12. 2005 v višini 284,77 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 68.243,10 SIT od 30.3.2006 do 31 12. 2006 in od zneska 284,77 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 1. 2006 do 31. 1. 2006 v višini 296,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 71.169,20 SIT od 30.3.2006 do 31.12.2006 in od zneska 296,98 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 2. 2006 do 28. 2. 2006 v višini 296,06 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 64.478,20 SIT od 11.4.2006 do 31.12.2006 in od zneska 296,06 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 3. 2006 do 31. 3. 2006 v višini 255,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 61.299,60 SIT od 11.5.2006 do 31.12.2006 in od zneska 255,80 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 4. 2006 do 30. 4. 2006 v višini 256,94 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 61.572,00 SIT od 15.6.2006 do 31.12.2006 in od zneska 256,94 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 8. 2006 do 31. 8. 2006 v višini 296,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 71.168,80 SIT od 4.10.2006 do 31.12.2006 in od zneska 296,98 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila;

1. 10. 2006 do 31. 10. 2006 v višini 295,61 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 70.839,20 SIT od 9.12.2006 do 31.12.2006 in od zneska 295,61 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila.

Zahtevek za plačilo nadomestila plače za oktober in november 2005 v znesku 129,14 EUR ter višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti se zavrne.”

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. točka izreka, razen zadnjega odstavka ter II. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo:

„I. Odpravijo se odločbe tožene stranke:

št. ... z dne 18. 9. 2006, odločba št. ... z dne 29. 3. 2006, odločba št. ... z dne 18. 5. 2006 in odločba št. ... z dne 12. 6. 2006, ter v zvezi s pritožbo tožeče stranke odločba št. ... z dne 5. 10. 2006;

št. ... z dne 2. 10. 2006 ter v zvezi s pritožbo tožeče stranke odločba št. ... z dne 2. 11. 2006;

št. ... z dne 6. 12. 2006 ter v zvezi s pritožbo tožeče stranke odločba št. ... z dne 26. 1. 2006.

Zahtevek tožeče stranke na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 20. 2. 2006 se zavrže.

II. Tožeča stranka je za svojega delavca K.S., roj. ..., upravičena s strani tožene stranke do refundacije nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela za poln delovni čas in sicer za naslednja obdobja od:

- 22. 10. 2005 do 30. 12. 2005 v znesku 197.588,40 SIT oziroma 824,52 EUR

- 1. 12. 2005 do 31. 12. 2005 v znesku 136.486,00 SIT oziroma 569,54 EUR

- 1. 1. 2006 do 31. 1. 2006 v znesku 142.338,40 SIT oziroma 593,96 EUR

- 1. 2. 2006 do 28. 2. 2006 v znesku 128,956,40 SIT oziroma 538,12 EUR

- 1. 3. 2006 do 31. 3. 2006 v znesku 122.299,60 SIT oziroma 510,34 EUR

- 1. 4. 2006 do 30. 4. 2006 v znesku 123.144,00 SIT oziroma 513,87 EUR

- 1. 8. 2006 do 31. 8. 2006 v znesku 142,337,60 SIT oziroma 593,96 EUR

- 1. 10. 2006 do 31. 10. 2006 v znesku 141.680,40 SIT oziroma 591,22 EUR.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati premalo izplačana nadomestila plače za spodaj navedena obdobja od:

- 22. 10. 2005 do 30.11.2005 v višini 120.503,55 SIT oziroma 502,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 12. 2005 dalje do plačila;

- 1. 12. 2005 do 31. 12. 2005 v višini 68.243,10 SIT oziroma 284,77 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 1. 2006 dalje do plačila;

- 1. 1. 2006 do 31. 1. 2006 v višini 71.169,20 SIT oziroma 296,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 2. 2006 dalje do plačila

- 1. 2. 2006 do 28. 2. 2006 v višini 64.478,20 SIT oziroma 269,06 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 3. 2006 dalje do plačila;

- 1. 3. 2006 do 31. 3. 2006 v višini 61.299,60 SIT oziroma 255,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 4. 2006 dalje do plačila

- 1. 4. 2006 do 30. 4. 2006 v višini 61.572,00 SIT oziroma 256,94 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 5. 2006 dalje do plačila;

- 1. 8. 2006 do 31. 8. 2006 plačati premalo izplačano nadomestilo plače v višini 71.168,80 SIT oz. 296,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 9. 2006 dalje do plačila;

- 1. 10. 2006 do 31. 10. 2006 plačati premalo izplačano nadomestilo plače v višini 70.839,20 SIT oziroma 295,61 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 11. 2006 dalje do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.978,11 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskim zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila.“

Zoper odločitev v zadnjem odstavku I. točke izreka, kjer je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevek (pravilno tožbo), da se odpravi odločba prvostopenjskega organa tožene stranke št. 1501-190/2004 z dne 20. 2. 2006, se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/07 – ZPP) pritožil tožnik in predlagal, da sodišče druge stopnje z ugoditvijo pritožbi odpravi tudi omenjeno odločbo. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odpravilo drugostopenjsko odločbo direkcije tožene stranke št. .... z dne 18. 9. 2006, s katero je že bila omenjena prvostopenjska odločba Območne enote … odpravljena. Posledica odprave je, da je ponovno pričela veljati prvostopenjska odločba, ki pa jo tožeča stranka tudi izpodbija, saj je tožena stranka z njo zavrnila zahtevo tožeče stranke, da ji za čas od 5. 11. 2005 do 30. 11. 2005 izplača nadomestilo plače za delavca S.K. zaradi njegove začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas. Ker je sodišče tožeči stranki priznalo pravico do refundacije nadomestila, ki ga je izplačala delavcu S.K. tudi za omenjeno obdobje v celoti, je potrebno, zaradi jasnosti odločitve in ker ne more veljati odločba v kateri je o zahtevku tožeče stranke odločeno drugače, tudi omenjeno prvostopenjsko odločbo v celoti odpraviti. Tožeča stranka zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

Zoper sodbo v celoti, po vsebini pa le zoper ugoditveni del, torej ne zoper del v 2. odstavku I. točke izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in odloči, da tožeča stranka sama nosi stroške postopka. Navaja, da zavarovancu pripada nadomestilo plače le za čas, ko bi sicer moral delati. Ker je odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti delavca postala dokončna, je bila zavarovančeva dnevna delovna obveznost le 4 ure in le za ta čas lahko delodajalec refundira nadomestilo v breme tožene stranke. Neutemeljene so trditve tožeče stranke, da bi bilo potrebno za pridobitev delne invalidske pokojnine delavca odjaviti iz obveznega zavarovanja za 4 ure dnevno. Po 66. členu ZDR ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Po navodilih za prijavo podatkov za socialna zavarovanja se v obrazcu M1 – prijava v zavarovanje vpisuje št. ur polnega delovnega časa. Le v primeru, ko gre za osebe, ki delajo krajši delovni čas od polnega, pa se jim ta delovni čas ne šteje kot polni delovni čas, se v obrazec vpiše dejansko število ur. Ker se po določbi 188. člena ZPIZ-1 kot polni delovni čas šteje čas, ki ga delovni invalid prebije v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, se za navedenega zavarovanca kot delovni oz. zavarovalni čas vpisuje polni delovni čas. Prijava v zavarovanje se ne spremeni, čeprav se z delavcem sklene pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom zaradi pridobljenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovalec, ki pravico prizna, je dolžan nositi tudi obveznosti, ki iz pravice izhajajo. Delavec tožnika je pridobil pravico do dela s polovičnim delovnim časom na podlagi izvršljive odločbe ZPIZ, zato bremena nadomestila ne more nositi tožena stranka. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu s pravnomočnostjo odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije oz. tudi II. ali III. kategorije in sicer ne glede na to, da delavcu ni bila priznana pravica do invalidske pokojnine. Delovna obveznost znaša v takšnem primeru le 4 ure, posledično pa zavarovancu nadomestilo plače pripada le za takšen delovni čas. Priznanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi argumentov, ki temeljijo na predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja o pričetku prejemanja delne invalidske pokojnine, ni sprejemljivo. Določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pomenijo prisilo delodajalca, da delovnemu invalidu zagotovi delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ker bo sicer sam nosil breme nadomestila, kot izhaja iz 1. odstavka 137. člena ZDR. Tako je že odločilo Višje sodišče v Ljubljani v sodbi opr. št. I Cpg 739/2006 z dne 25. 9. 2007. Podrejeno tožena stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je ugodilo zahtevku zamudnih obresti. Podlaga za izvršitev je izdaja upravne oz. sodne odločbe, pred tem stranka ne more biti v zamudi in je potrebno obrestni zahtevek zavrniti.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, sodišče druge stopnje pa naj toženi stranki naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopenjske sodbe do plačila. Navaja, da je tožeča stranka ravnala skladno s predpisi in je sodba sodišča prve stopnje pravilna. Delavec S.K. je imel veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom 8 ur dnevno do 11. 1. 2007, ko mu je po samem zakonu prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovitve invalidnosti I. kategorije. Dokončna odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila v sodnem postopku odpravljena. Delodajalec je ponudil zaposlitev na drugem ustreznem delu, vendar delavec te ponudbe ni sprejel, delodajalec je zato pogodbo o zaposlitvi odpovedal s 150 dnevnim odpovednim rokom. Delavec tožnika nikoli ni bil zaposlen s 4-urnim delovnim časom in tudi ni sklenil ustrezne pogodbe. Do upokojitve je bil začasno nezmožen za polni delovni čas, zato je tožeča stranka upravičena refundirati nadomestilo v celoti. V nasprotju s predpisi je pritožbeno stališče tožene stranke, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pravnomočnostjo odločitve o ugotovljeni II. ali III. kategoriji invalidnosti. Prva pravnomočna odločba, s katero je delavec pridobil pravice pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je učinkovala s pravnomočnostjo 11. 1. 2007. Do omenjenega dne je delavec tožnika lahko uveljavljal le pravice iz zdravstvenega zavarovanja. V celoti je utemeljen obrestni zahtevek. Neskladja glede priznanja in uživanja pravic zavarovancev bi morala ZPIZ ter tožena stranka razrešiti z medsebojnim dogovorom. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba tožene stranke pa je le deloma utemeljena.

Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje sem sebi, poleg tega pa je prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Zaradi odprave bistvenih kršitev postopka in pravilne ter popolne ugotovitve dejanskega stanja je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04 – ZDSS-1) na obravnavi dopolnilo dokazni postopek.

Tožeča stranka v pritožbi pravilno navaja, da je zaradi odprave dokončne odločbe tožene stranke z dne 18. 9. 2006, o čemer je prvostopenjsko sodišče odločilo v 1. alineji I. točke izreka, ponovno pričela veljati izpodbijana odločba OE ..., ki jo je tožena stranka v 2. točki izreka dokončne odločbe odpravila. Tožnik je iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, utemeljeno izpodbijal tudi prvostopenjsko odločbo, s katero je tožena stranka njegovo zahtevo za refundacijo nadomestila plače za polni delovni čas za november 2005 deloma zavrnila. Sodišče prve stopnje je o zahtevku meritorno odločilo in v 1. alineji II. točke izreka tožeči stranki priznalo pravico do refundacije nadomestila plače za polni delovni čas za celotno obdobje od 22. 10. 2005 do 30. 11. 2005. S tem je postopalo po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, po katerem v primeru meritorne odločitve o pravici s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti. V primeru popolne odločitve o pravici mora sodišče odpraviti upravna akta, s katerimi je v predhodnem upravnem postopku o pravici odločila tožena stranka. Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika ugodilo in s spremembo izpodbijane sodbe, na podlagi omenjene določbe ZDSS-1 in 1. točke 358. člena ZPP, odpravilo tudi omenjeno prvostopenjsko odločbo.

Sodišče prve stopnje je skladno z določbami 58. člena in 1. odstavka 63. člena ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost štirih dokončnih odločb tožene stranke, s katerima je odločila, da se za čas od 22. 10. 2005 do 30. 4. 2006, od 1. 8. 2006 do 31. 8. 2006 in od 1. 10. 2006 do 31. 10. 2006 tožeči stranki v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja refundira nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela delavca S.K. za polovico polnega delovnega časa. V preostalem delu, torej zahtevek za refundacijo nadomestila plače za še preostalo polovico delovnega časa, je tožena stranka zavrnila. Med strankama je sporno, ali je delodajalec oz. tožeča stranka upravičena do refundacije denarnega nadomestila za svojega delavca S.K. (zavarovanca) za sporno obdobje le za polovico polnega delovnega časa (4 ure) ali za polni delovni čas (8 ur).

Za presojo je v tem socialnem sporu bistveno, da je imel zavarovanec z delodajalcem (tožečo stranko) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni, dnevno 8-urni delovni čas. Z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opr. št. ... z dne 17. 10. 2005 je bil zavarovanec razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal psihofizično lažja dela, brez prenašanja in dvigovanja bremen nad 10 kg in brez dolgotrajnih fleksijskih obremenitev ledvene hrbtenice, s polovico polnega delovnega časa od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 2. 2005 dalje. Navedena odločba, kot tudi prvostopenjska odločba št. 6.503.534 z dne 1. 3. 2005 pa sta bili s sodbo Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Ps 3045/2005 z dne 21. 6. 2006 odpravljeni in je bil zavarovanec s 1. 2. 2005 zaradi bolezni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila od tedaj dalje priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, ki pa se zavarovancu skladno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 761/2006 z dne 11. 1. 2007, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Po 2. odstavku 262. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami – ZPIZ-1) se odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. Delodajalec je bil dolžan izvršiti dokončno odločbo ZPIZ z dne 17. 10. 2005, vendar pa ta odločba ni bila izvršena, v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in ponudbo drugega ustreznega dela, dano zavarovancu 11. 7. 2006, je potekal spor pred delovnim sodiščem pod opr. št. Pd 105/2006.

Imenovani zdravnik, ki po 1. alineji 2. odstavka 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami – ZZVZZ) odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, je s pravnomočnimi odločbami št. ... z nečitljivim datumom izdaje (priloga A 11), dne 1. 12.2005, 22.12.2005, 9.2.2006, 30.3.2006, 1.6.2006, 3.8.2006, 24.8.2006 in 5.10.2006 v času od 21.10.2005 do 30.11.2006 odločil, da je delavec tožnika in zavarovanec tožene stranke S.K. v obdobju od 21.10.2005 do 30.11.2006 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. V času odločanja imenovanega zdravnika je imel zavarovanec s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priložene v sodnem spisu (priloga A19) izhaja, da jo je delodajalec podal 11. 7. 2006 s 150-dnevnim odpovednim rokom, ki teče od naslednjega dne po vročitvi odpovedi. Glede na pravnomočnost odločb imenovanega zdravnika tožeča stranka utemeljeno zahteva polno refundacijo izplačanega nadomestila, do katerega je imel zavarovanec, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas, pravico.

Delna invalidska pokojnina se invalidu III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času, skladno s 1. odstavkom 159. člena ZPIZ-1 izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. V spornem primeru zavarovanec ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom, niti ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi skladno z 2. odstavkom 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2000 s spremembami - ZDR). Tožeča stranka je nadomestilo očitno zavarovancu izplačala, tega dejstva tožena stranka ne zanika, skladno s 4. odstavkom 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami, v nadaljevanju: Pravila OZZ) je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati nadomestilo (refundirati nadomestilo plače), saj v obravnavanem primeru ni podan noben izključitveni razlog, zaradi katerih toženec delodajalcu ni dolžan poravnati obračunanih nadomestil plač, kot jih določajo 28., 29. in 31. člen ZZVZZ. Delavec oz. zavarovanec ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom in o takšnem delavniku tudi ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Njegova delovna obveznost je bila polni delovni čas 8 ur dnevno, kar pomeni, da bi mu tožnik, če ne bi bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo, moral delo zagotavljati in izplačevati plačo za polni delovni čas. Dejstvo, da so mu bile pravice iz invalidskega zavarovanja dokončno priznane preden je nastopil delo s skrajšanim delovnim časom, ob ugotovitvi, da bi pravice iz invalidskega zavarovanja pri ZPIZ uresničil šele z dejanskim pričetkom dela s krajšim delovnim časom, ne more vplivati na zavarovančevo pravico do polnega denarnega nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, kot je razsodilo že Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 251/2006 z dne 4. 12. 2007.

Utemeljena pa je pritožba tožene stranke za znesek nadomestila 30.947,55 tedanjih SIT oz. 129,14 EUR. Dokončno odločbo z dne 19.9.2006, s katero je tožena stranka v 4. odstavku izreka naložila vračilo omenjenega zneska, je prvostopenjsko sodišče odpravilo. Tožeča stranka je zahtevala plačilo celotne razlike nadomestila, vključno z zneskom 18.611,80 SIT (77,66 EUR), ki se nanaša na obdobje od 22.10.2005 do 31.10.2005 in 12.335,75 SIT (51,48 EUR), ki se nanaša na november 2005, ne da bi zatrjevala ali dokazala, da je omenjena, po trditvah tožene stranke neupravičeno prejeta zneska, vrnila. Zahtevek za zneska 77,66 EUR in 51,48 EUR, skupaj 129,14 EUR, je sodišče druge stopnje s spremembo prvostopenjske sodbe, zato zavrnilo.

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila po predložitvi zahtevka. Navedeno, po prepričanju sodišča druge stopnje pomeni, da delodajalec izplača nadomestilo za račun tožene stranke in, ob pogoju pravilne predložitve zahtevka, čemur tožena stranka ne ugovarja, ni dolžan nositi stroškov financiranja nadomestil. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je podlaga za refundacijo odločba o pravici. Med strankama gre za poslovni odnos, Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 130/2004 s spremembami) ne predpisuje izdaje odločb. V tem obsegu pa se tožena stranka utemeljeno pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeči stranki dolžna plačati zakonske zamudne obresti za razlike v nadomestilih od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec, do plačila. Na zahtevo sodišča druge stopnje sta stranki sporočili datume, ko je tožena stranka prejela zahtevke za refundacijo. Ob upoštevanju, da je po 5. odstavku 229. členu Pravil OZZ tožena stranka dolžna nadomestila plače izplačati najpozneje v 15 dneh po predložitvi listin oz. zahtevka, je sodišče druge stopnje tudi na podlagi 1. odst. 378. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in 40/2007), datum pričetka teka zamudnih obresti od posameznih neplačanih nadomestil določilo od petnajstega dne od dne, ko je tožena stranka zahtevek prejela, višji zahtevek za plačilo obresti pa je zavrnilo.

Navedb, da je sodišče prve stopnje nepravilno priznalo tožeči stranki povračilo stroškov predsodnega upravnega postopka, podanih šele na obravnavi pri sodišču druge stopnje, pritožbeno sodišče ni upoštevalo in je v tem delu pritožbo zavrnilo, saj gre po 337. členu ZPP za nedopustno navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku, ne da bi bili zato navedeni opravičljivi razlogi.

Sodba sodišča prve stopnje je, kar zadeva odpravo odločb in pretežno ugoditev zahtevku za refundacijo nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti posameznih mesečnih zneskov nadomestila, pravilna in zakonita, sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v tem delu zavrnilo, v ostalem pa je po dopolnitvi dokaznega postopka pritožbi tožene stranke delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZPP ustrezno spremenilo.

Stranki sta s pritožbama uspeli, po oceni pritožbenega sodišča obe v sorazmerno enakem delu. Na podlagi 165. člena, v zvezi s 154. in 155. členom ZPP je zato sodišče druge stopnje sklenilo, da tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Tožnikove navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k odločitvi o pritožbi tožene stranke. Po 155. čl. ZPP ne gre za potrebne stroške in jih sodišče zato ni priznalo.

Preračun tolarskih zneskov v evro je sodišče opravilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS, št. 114/2006) ter Uredbe sveta (ES, št. 1086/2006, Ur. l. EU L 195 z dne 15.7.2006, str. 1).


Zveza:

ZZVZZ člen 28, 29, 31, 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 159, 158/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/5. OZ člen 378, 378/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwNDM1