VDSS sklep Psp 263/2010

Jedro

Ker iz dohodnega žiga na reviziji, vloženi v sodni spis, izhaja, da je sodišče prejelo le po pošti poslano revizijo v treh izvodih, ne pa tudi prilog, ni mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da je bilo novo pooblastilo za zastopanje po odvetniku priloženo k reviziji, zato je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo zaradi nepredložitve novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke, vloženo dne 17. 3. 2010, ker ni bilo predloženo novo pooblastilo.

Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Meni, da je zaključek izpodbijanega sklepa napačen in neutemeljen, saj je pooblaščenec tožnice znotraj zakonsko določenega roka 30 dni na sodišče prve stopnje naslovil revizijo s priporočeno pošiljko v treh izvodih, k enemu od izvodov revizije, ki so bili posredovani sodišču prve stopnje, pa je M.G., ki je zaposlen pri pooblaščencu tožnice, pripel pravilno izpolnjeno in s strani pooblaščenca podpisano pooblastilo za zastopanje tožnice, v katerem je celo izrecno navedeno, da tožeča stranka svojega pooblaščenca pooblašča za vložitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, Psp 610/2009 z dne 4. 2. 2010. Vse skupaj je M.G. dal v kuverto in skupaj z ostalimi poštnimi pošiljkami oddal na pošto. V reviziji je bilo navedeno, da se prilaga tudi pooblastilo za zastopanje tožnice oziroma da je takšno pooblastilo priloženo k vlogi. Pooblastilo se je nahajalo v isti kuverti, bilo pripeto k enemu od treh posredovanih izvodov revizije in je neverjetno, da bi sodišče prve stopnje prejelo revizijo tožnice brez priloženega pooblastila. V kolikor se je pooblastilo za zastopanje izgubilo pri sortiranju poštnih pošiljk na sodišču prve stopnje oziroma pri kasnejšem pregledu revizije, tožnica za to ne more biti odgovorna niti sankcionirana.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ter ni zagrešilo bistvenih kršitev določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je tožeča stranka reviziji, vloženi dne 17. 3. 2010 zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 610/2009 z dne 4. 2. 2010 predložila posebno pooblastilo za revizijo. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je revizijo vložila v treh izvodih, k enemu izvodu je pripela posebno pooblastilo za revizijo (kakor ga v fotokopiji prilaga k pritožbi) ter je vse listine nato v kuverto dal delavec pooblaščenca M.G. in to kuverto priporočeno oddal na pošto.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi pomembno, kaj je sodišče prve stopnje prejelo. Iz dohodnega žiga na list. št. 136 je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 18. 3. 2010 po pošti priporočeno na recepis z dne 17. 3. 2010, št. ..., prejelo revizijo v treh izvodih brez prilog. Pritožbeno sodišče tako šteje, da je sodišče prve stopnje prejelo le revizijo v dve izvodih in ničesar več.

Poslovanje sodišča ureja Sodni red (Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami), kateri v poglavju XII natančneje določa pisarniško – tehnično poslovanje in sicer od prejema pošiljk po pošti dalje. Sodna oseba v vložišču po prejemu pošte vsa pisanja in pošiljke v skladu z 215. členom sodnega reda pregleda, odpre pošiljke in pisanja, ki jih je upravičena odpreti, se seznani z njihovo vsebino, koliko je potrebno za pravilno razdelitev pisanj in jih izroči čimprej vpisničarjem oziroma pooblaščenim sodnim osebam, nujne pa takoj. Če je pisanje vezano na rok, se mu pripne ovojnica. Če je v ovojnici več pisem, ki so vezana na rok, se ovojnica pripne na enega izmed njih, na drugih pa navede v dohodnem zaznamku, kje je ovojnica. Na prvo stran izvirnika pisanja, ki prispe na sodišče, sodna oseba odtisne štampiljko - dohodni zaznamek, izpolni podatke in se podpiše (1. odstavek 216. člena Sodnega reda). Nadalje vpisničar ali druga sodna oseba pisanje, ko ga dobi, pregleda in ugotovi, če je plačana predpisana taksa. Pri zadevah, ki se pri sodišču že vodijo, se pisanja vpišejo v popis spisa, opremijo z opravilno in listovno številko ter vloži v ustrezni spis (5. odstavek 221. člena citiranega sodnega reda). V vsakem spisu se vodi popis spisa (223. člen), ki vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo redno in listovno številko, številko prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti predložene spisu, ter datum prejema pisanja. Pisanja se vpisujejo v popis spisa sproti. Vsaka priloga v skladu z 225. členom sodnega reda dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša. S črko A se označijo priloge, ki jih predloži tožilci, tožeče stranke in predlagatelji. Tako urejen spis nato vpisničar predloži pristojnemu sodniku.

Navedena določila sodnega reda zelo natančno določajo vsa opravila glede posameznih pisanj in dolžnosti ter način ravnanja posamezne sodne osebe pri poslovanju s spisi in tudi zaznamke, ki jih je potrebno narediti in odtise štampiljk, ki se na posamezno pisanje odtisnejo. Tako je tudi v danem primeru iz odtisov na reviziji (list. št. 132) razvidno, da je sodišče prve stopnje po pošti priporočeno dne 18. 3. 2010 dobilo revizijo. Ta je bila vložena v treh izvodih, brez kakršnihkoli prilog. Iz revizije je sicer razvidno, da naj bi bilo pooblastilo priloženo, kakor je to v reviziji navedeno, vendar pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da je bilo pooblastilo priloženo, saj bi v nasprotnem primeru to bilo v rubriki priloge dohodne štampiljke posebej izkazano.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bila teža priporočene pošiljke oddana na pošto 17. 3. 2010 0,034 kg, kar je enako teži posredovanih treh revizij in kuverte. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi tehtanje in ugotovilo, da bi revizija v treh izvodih skupaj s pooblastilom in kuverto tehtala 0,040 kg. Navedeno dodatno dokazuje, da je k sodišču prve stopnje prišlo le to, kar je razvidno iz dohodne štampiljke, to pa je revizija v treh izvodih in ničesar več. Sodišče prve stopnje je tako bo uporabi 5. odstavka 98. člena ZPP ravnalo pravilno, ko je revizijo zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 473/2009
• VSRS sklep II Ips 263/2013
• Sklep II Ips 72/2012