VDSS sklep Psp 212/2010

Jedro

Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati 525,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2009 dalje do plačila, v 15 dneh. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini sodnih taks v znesku 21,60 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, do plačila.

Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožila tožena stranka in zatrjevala, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami ZPP. Navaja, da je bila tožba zaradi vračila štipendije dne 26. 11. 2009 vročena očetu toženca na starem naslovu, kjer ne prebiva že več kot dve leti. Dne 12. 10. 2007 se je z materjo in sestro preselil na naslov Osterčeva ulica 3, Maribor. S tožbo ni bil seznanjen, zato nanjo ni mogel odgovoriti v 30 dneh, kot ga je v pozivu z dne 25. 1. 2009 opozorilo sodišče prve stopnje. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavo. Prilaga potrdilo iz gospodinjske evidence Upravne enote ... z dne 8. 3. 2010, iz katerega izhaja, da je od 12. 10. 2007 prijavljen v gospodinjski skupnosti z materjo in sestro, nosilec gospodinjstva je mati B.H.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje tožbe ni pravilno vročilo toženi stranki, zamudna sodba je zato posledica bistvene kršitve določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v postopkih v socialnih sporih subsidiarno uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04).

Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen v zvezi z 277. členom ZPP. Tožena stranka mora po prvem odstavku 277. člena ZPP odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če zakon ne določa drugače, sodišče pa jo je dolžno opozoriti, da bo v primeru, če v omenjenem roku na tožbo ne bo odgovorila, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo zamudno sodbo, tožena stranka pa v primeru izdaje zamudne sodbe nosi vse stroške postopka. Za izdajo ugoditvene zamudne sodbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji, ki jih določba 318. člen ZPP:

- tožba mora biti toženi stranki pravilno vročena v odgovor;

- tožbeni zahtevek ne sme biti takšen, da stranke z njim ne morejo razpolagati;

- utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Utemeljeno se toženec pritožuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, kot ga določa 1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP. Tožba se po prvem odstavku 142. člena ZPP vroča osebno stranki. Kot osebna vročitev se, ob upoštevanju tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP, šteje tudi izročitev odraslemu članu gospodinjstva tožene stranke, kar je ta dolžan sprejeti. Sodišče je sicer opravilo vročitev na naslovu, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi, ki je enak navedbi naslova stalnega prebivališča toženca v vlogi za uveljavitev republiške štipendije (priloga A2) ter v odločbah in nazadnje v obvestilu o dolgu, ki ga je tožeča stranka 27. 8. 2009 poslala tožencu in mu je bil, kot izhaja iz vročilnice, na sporočenem naslovu 31. 8. 2009 tudi vročen (priloga A5). Vendar pa iz vročilnice, priložene listu št. 3 v sodnem spisu izhaja, da poštne pošiljke s tožbo ni sprejel osebno toženec, temveč oseba, za katero se navaja, da je toženčev oče, ki pa bi pošiljko, ki jo je potrebno osebno vročiti na podlagi omenjenih določb ZPP, lahko sprejel le, če bi bil odrasli član gospodinjstva. Te lastnosti oseba, ki je pisanje oziroma tožbo sprejela, po podatkih v spisu nima, saj oče ni naveden med podatki o družinskih članih kandidatove družine na vlogi za uveljavitev republiške štipendije (poleg toženca sta navedeni le sestra in mati - priloga A2) iz potrdila, priloženega k pritožbi pa tudi izhaja, da oseba, ki je pošiljko prevzela in se je podpisala kot oče, od oz. vsaj 12. 10. 2007 ni bil član gospodinjstva. Osebi, ki ni odrasli član gospodinjstva, po določbah 142. člena in 140. člena ZPP ni mogoče izročiti poštne pošiljke, za katero zakon nalaga osebno vročitev.

Vročevalec tudi ni postopal po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, ki urejata vročitev z obvestilom oz. fiktivno vročitev. Sodišče prve stopnje bi moralo že ob presoji tožbi priloženih listin ugotoviti, da oče ni naveden med člani toženčeve družine ter da toženec živi v enoroditeljski družini, kot je navedeno v točki VI. b) vloge z dne 5. 9. 2005 ter nato o pravilnosti vročitve pridobiti obvestila, kot nalaga drugi odstavek 318. člena ZPP. Zmotno je ugotovilo, da je bila tožencu poštna pošiljka – tožba pravilno vročena, z izdajo zamudne sodbe, je zato bistveno kršilo Zakon o pravdnem postopku po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Nezakonito izdano zamudno sodbo je sodišče druge stopnje na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, da bo tožbo pravilno vročilo in o zahtevku ponovno odločilo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 1/2016
• VSL sklep II Cp 947/2013
• VDSS sklep Pdp 1019/2010