VDSS sodba Psp 208/2010

Jedro

Družinska pokojnina se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevi dalje in največ šest mesecev za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 6. 10. 2008 in odločba Območne enote ... tožene stranke št. ... z dne 16. 4. 2008, s katerima je tožena stranka odločila, da ima družinski član – sin pokojnega S.R. M.R. pravico do družinske pokojnine, ki se v znesku 169,29 EUR na mesec izplačuje od 1. 8. 2007 dalje. S prvostopenjsko odločbo je bila nadomeščena odločba iste številke z dne 11. 3. 2008. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožniku M.R. prizna pravica do družinske pokojnine po pokojnem očetu od 14. 3. 1994 dalje. Tožbo je v delu, kjer sta tožnici I.R. in E.R. zahtevali priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu S.R. od 14. 3. 1994 dalje zavrglo (o tem bi sicer moralo sodišče odločiti s sklepom in ne s sodbo).

Zoper sodbo se je, kot zastopnica tožnikov I., E. in M.R. pritožila mati S.S. Ponavlja zahtevo, da se družinskim članom pravica do družinske pokojnine prizna od smrti S.R. dne 14. 3. 1994. Zaradi vojnega stanja zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ni mogla vložiti pravočasno. Navaja, da slovensko ne razume in zato sama vlaga pritožbo, brez pomoči odvetnika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo bistvenih kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pazi po uradni dolžnosti.

Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med katere po 4. alineji točke a) 1. odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) spada tudi družinska pokojnina, se po 12. in 249. členu ZPIZ-1 uveljavljajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami), če z ZPIZ-1 ni drugače določeno. Sodno varstvo je po 2. odstavku 12. člena ZPIZ-1 zagotovljeno po zakonu. Po 1. odstavku 235. člena ZUP je pritožbo zoper odločbo, s katero je odločeno o pravicah, potrebno vložiti v 15-ih dneh, če zakon ne določa drugače. Rok za pritožbo teče od dneva vročitve odločbe. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je tožena stranka dne 28. 2. 2006 izdala odločbo, s katero je družinskim članom oziroma otrokom pokojnega S.R., umrlega zaradi posledic bolezni 14. 3. 1994, tožnikom v tem socialnem sporu I., E. in M.R. priznala pravico do družinske pokojnine, ki se izplačuje od 1. 2. 2003 dalje. Datum je določila glede na sporočilo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ZR Nemčiji, tudi priloženo v upravnem spisu, da je bil zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine vložen 23. 7. 2003. Pri določitvi datuma pričetka izplačila družinske pokojnine je pravilno upoštevala določbo 164. v zvezi s 157. členom ZPIZ-1, po kateri se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, kar v obravnavanem primeru pomeni od 1. 2. 2003 dalje.

Kasneje je tožena stranka, zaradi prenehanja izpolnjevanja zakonskih pogojev za uživanje pravice do družinske pokojnine, dne 14. 12. 2006 izdala I.R., dne 11. 3. 2008 pa E.R. odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine. Tožena stranka je odločbi vročila S.S. na naslov, kot je bil sporočen ustno 24. 12. 2004 (zapisnik o sporočilu naslova je tudi priložen v upravnem spisu). Tožniki ne navajajo, da jim, tako odločba o priznanju pravice do družinske pokojnine z dne 28. 2. 2006, kot odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine I. in E.R., ne bi bile v redu vročene. Zoper odločbo z dne 28. 2. 2006, ki je bila vročena dne 18. 3. 2006, je po podatkih v upravnem spisu S.S. dne 12. 10. 2006 vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ tožene stranke s sklepom z dne 8. 11. 2006, kot prepozno vloženo, zavrgel. Zoper sklep o zavrženju se stranke niso pritožile. Zoper ostali dve odločbi se tožnici I. in E.R. nista pritožili, postali sta dokončni in pravnomočni. Po predhodnem preizkusu tožbe v skladu s 75. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) je sodišče prve stopnje tožbo v delu, kjer sta I. in E.R. zahtevali priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu od 14. 3. 1994 dalje, zavrglo. Tako o pričetku uživanja pravice kot o prenehanju pravice omenjenih upravičenk, je bilo pred tem dokončno in pravnomočno odločeno. V skladu s pravnim poukom bi tožeči stranki sklep o zavrženju prepozno vložene pritožbe z dne 8. 11. 2006, kot tudi obe odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine, morali izpodbijati z vložitvijo pritožbe v 15 dneh. Ker pritožbe nista vložili, je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi 75. člena ZDSS-1, tožbo tožnic I. in E.R. zavrglo.

Utemeljeno je tudi zavrnilo zahtevek M.R., da se mu pravica do družinske pokojnine prizna od 14. 3. 1994 dalje. Glede na dokončno in pravnomočno odločbo z dne 28. 2. 2006 o pričetku uživanja pravice do družinske pokojnine za vse tri otroke oziroma upravičence, ni zakonske podlage, da se M.R., ki po odločbi št. ... z dne 16. 4. 2008 uživa pravico do družinske pokojnine tudi od 1. 8. 2007 dalje, ta pravica prizna za čas od smrti zavarovanca 14. 3. 1994 do 31. 1. 2003. V obravnavanem primeru gre za priznanje samostojne pravice, pogoji na strani umrlega zavarovanca po 109. členu ZPIZ-1 so izpolnjeni, ker je v zavarovanju pri toženi stranki do dneva smrti dopolnil več kot pet let zavarovalne dobe. Glede pridobitve in uživanja pravice pa za vse upravičence velja določba 164. člena ZPIZ-1, da se družinska pokojnina izplačuje pod pogoji iz 157. člena ZPIZ-1, slednji pa v 2. odstavku določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, kar velja za vse tri upravičence, tudi za M.R., ki se še šola, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. V primeru tožnikov je to od 1. 2. 2003, kar je tožena stranka pravilno priznala. Tudi pokojni S.R. namreč v času smrti ni bil zavarovan, niti ni bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine pri toženi stranki.

Na priznanje pravice po slovenskih predpisih ne morejo vplivati navedbe, da zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine niso mogli vložiti prej zaradi vojnih dogodkov v Bosni in Hercegovini. Zahtevo je S.S. vložila pri nosilcu zavarovanja v ZR Nemčiji, po prepričanju sodišča druge stopnje za takšno vložitev že prej ni bilo ovir oz. jih tožniki niso izkazali.

V pritožbi S.S. navaja tudi, da ne razume slovenskega jezika in jo zato sama piše. Na naroku pri sodišču prve stopnje je navedla, da slovenski jezik toliko razume, da se obravnava lahko opravi, kljub odsotnosti njenega pooblaščenca. Tožnica tudi ne trdi, da ji potek postopka ni bil jasen ter da zaradi nerazumevanja jezika ne bi mogla spremljati procesnih dejanj. Kršitev po 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, saj ni zahtevala uporabe svojega jezika v postopku.

Izpodbijana sodba je zakonita, neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 151/2010
• VDSS sodba Psp 194/2009
• VDSS sodba Psp 199/2009