VDSS sodba Psp 176/2010

Jedro

Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno, in sicer le glede odprave izpodbijanih odločb toženca, ni pa uspel niti s primarnim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, niti s podrednim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom (sodišče ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do premestitve), ni upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka, temveč glede na uspeh v sporu le do povrnitve njihovega sorazmernega dela.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka glede stroškov postopka spremeni tako, da se znesek 625,06 EUR zniža na znesek 312,53 EUR.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo s 1. točko izreka odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 20. 11. 2006 in št. ... z dne 1. 8. 2007 in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela od 14. 11. 2006 dalje, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom brez del, ki zahtevajo dvige leve roke nad višino ramen, brez stalnih ponavljajočih se stereotipnih gibov v levem ramenu in bremena ne presegajo 5 kg. Obenem je odločilo, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe (2. točka) in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 625,06 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (3. točka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter podrejeno v III. kategorijo s krajšim delovnim časom in s priznanjem ustreznih pravic iz invalidskega zavarovanja, pa je zavrnilo (4. točka).

Zoper odločitev o stroških postopka (3. točka izreka) je toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni glede odločitve o stroških postopka tako, da upošteva delni uspeh in tožencu naloži le del stroškov. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnik v postopku ni uspel v celoti s svojim zahtevkom, kot je to tudi razvidno iz izreka sodbe. Glede na navedeno je odločitev sodišča, da je toženec dolžan v celoti povrniti stroške postopka, v nasprotju z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku. Glede na delni uspeh in glede na določbo 2. odstavka 154. člena zakona, bi sodišče moralo odločiti, da je toženec dolžan povrniti stroške postopka zgolj v delu in ne v celoti. Določbe o povrniti stroškov so po svoji naravi določbe materialno-pravne narave, kar pomeni, da je sodišče s tem v zvezi zmotno uporabilo materialno pravo. Dodatno navaja, da tožnik ni uspel z razmeroma občutnim delom zahtevka in sicer, je tožbeni zahtevek glasil na priznanje I. kategorije invalidnosti oziroma podredno III. kategorije invalidnosti s krajšim delovnim časom, sodišče pa je razsodilo, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti s polnim delovnim časom in tako tudi ne gre za neuspeh tožnika v socialnem sporu v sorazmerno majhnem delu. Glede na navedeno toženec meni, da ni pravilna odločitev sodišča o stroških postopka.

Toženec je predlagal izdajo sklepa o popravi sodbe oziroma podrejeno pritožbo v zvezi s 1. točko izreka sodbe tako, da se besedilo pri omejitvah „in bremena naj ne presegajo 5 kg“ popravi in glasi pravilno „in bremena ne presegajo 5 kg za levico“. Prav tako je toženec predlagal izdajo sklepa o popravi sodbe oziroma podredno pritožbo v zvezi s sodbo, da glede na dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje doda besedilo „kontrolni pregled ni potreben“.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava. Po 341. členu ZPP je napačna uporaba materialnega prava podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno.

Kot izhaja iz tožbe, je tožnik izpodbijal odločbi toženca št. ... z dne 20. 11. 2006 in št. ... z dne 1. 8. 2007. Uveljavljal je, da se citirani odločbi kot nezakoniti odpravita in se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter prizna pravica do invalidske pokojnine, podredno pa, da se citirani odločbi odpravita in se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnost s pravico do dela s krajšim delovnim časom in prizna pravica do invalidske pokojnine in povrnejo stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo obe citirani odločbi in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela od 14. 11. 2006 dalje s pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom. Hkrati je odločilo, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec v roku 30 dni in naložilo tožencu, da tožniku plača stroške postopka v znesku 625,06 EUR. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, podredno pa v III. kategorijo invalidnosti s pravico do skrajšanega delovnega časa, pa je zavrnilo. Pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odpravilo odločbi toženca, v delu glede odprave odločb, tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, zavrnilo pa je tožnikov primarni in podredni tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oziroma III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom ter priznanjem pravice do invalidske pokojnine.

V 1. odstavku 154. člena ZPP je določeno, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V 2. odstavku iste določbe pa je določeno, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Glede na 3. odstavek 154. člena ZPP pa sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Glede na takšno ureditev pomeni, da vse stroške postopka trpi nasprotna stranka, če v pravdi ne uspe (1. odstavek), ali pa, če nasprotna stranka ni uspela le z neznatnim delom (3. odstavek). Če uspe stranka deloma, lahko sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ali pa naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov.

V obravnavani zadevi je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno in sicer le glede odprave izpodbijanih odločb, ni pa uspel ne s primarnim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in prizna pravica do invalidske pokojnine in ne s podrednim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti ter prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in pravica do invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje pa je stroške postopka na podlagi 154. člena in 155. člena ZPP kot potrebne tožniku v celoti priznalo v višini 625,06 EUR in jih naložilo v plačilo tožencu.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 154. člena ZPP in tožniku priznalo vse stroške postopka, namesto, da bi uporabilo določbo 2. odstavka 154. člena ZPP in tožniku glede na uspeh v pravdi priznalo sorazmerni del, to je v višini ene polovice, kar znaša 312,53 EUR. V tem primeru ni mogoče govoriti, da je tožnik s tožbenim zahtevkom v celoti uspel, niti, da je uspel le z neznatnim delom, zaradi česar vprašanje, ali so nastali zato posebni stroški, ni pomembno.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu glede stroškov postopka spremenilo tako, kot je razvidno v izreku.

O pritožbi v zvezi s 1. odstavkom izpodbijane sodbe glede omejitev pri delu, ki se nanašajo na levico ter besedila „kontrolni pregled ni potreben“ pa pritožbeno sodišče ni odločalo, ker je sodišče prve stopnje že postopalo skladno z določbo 328. člena ZPP in dne 15. 3. 2010 izdalo sklep o popravi sodbe.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 9/2011
• VDSS sklep Psp 36/2016
• VDSS sodba Psp 169/2013