VDSS sodba Psp 96/2010

Jedro

Oseba, ki se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobi lastnost zavarovanca z dnem, ki ga sama določi kot dan začetka zavarovanja, pri čemer se lahko dan prijave določi največ osem dni za nazaj od dneva vložitve prijave.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v izreku besedilo: „pod pogojem plačila prispevka, ki ga bo odmerila tožena stranka v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe“, razveljavi.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odpravilo odločbi toženke z dne 9. 1. 2008 in z dne 23. 4. 2008 ter ugotovilo, da ima tožnica lastnost zavarovanke po 3. odstavku 34. člena ZPIZ-1 tudi 1. in 2. januarja 2008, pod pogojem plačila prispevka, ki ga bo odmerila tožena stranka v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter spremeni navedeno sodbo sodišča tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo 47. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ; Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami), iz katere izhaja, da ostale osebe iz 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) pridobijo lastnost zavarovanca ob pogoju vložene prijave v zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Pojem „vložitev vloge“ pomeni čas, ko je bil obrazec prijave dejansko vložen in ne datum začetka zavarovanja, ki je naveden na prijavi. Kdaj je vloga vložena, izhaja iz določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) glede vlaganja vlog. Učinki prijav in sicer od kdaj učinkujejo, so določeni izključno v 47. členu ZMEPIZ. Z roki iz 57. člena ZMEPIZ, pa niso urejena vprašanja, od kdaj naprej se lahko prizna lastnost zavarovanca, temveč lahko pomeni prekoračitev takšnih rokov v določenih primerih odgovornost za prekršek. Toženka meni, da odločitev sodišča o pogojevanju lastnosti zavarovanca s plačilom prispevkov, ni v skladu z materialnim pravom. Lastnost zavarovanca namreč ni odvisna od pogoja plačila prispevkov. Po 1. odstavku 46. člena ZMEPIZ ima lastnost zavarovanca vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po ZPIZ-1 in je prijavljena v zavarovanje. Pri zavarovanju po določbah 34. člena ZPIZ-1 rok za plačilo prispevkov poteče šele 15. dan v mesecu za pretekli mesec, obveznost plačila prispevkov pa nastane šele po vložitvi prijave v zavarovanje. Tudi naložitev toženki, da mora zavarovanki odmeriti prispevek za prostovoljno zavarovanje v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, je v nasprotju z veljavnim materialnim pravom in sicer z zakonodajo o plačevanju prispevkov za socialno varnost. V skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami) in Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2; Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami) ter predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, toženka prispevkov za tekoče zavarovanje ne odmerja, niti ne obračunava, pač pa jih obračunava sam zavezanec za izplačilo.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da meni, da je pritožba neutemeljena ter da toženka išče različne formalne razlage in razloge za opravičilo svojega napačnega ravnanja in postopanja od samega začetka, saj jo je v nasprotju z njeno voljo zavarovala od dneva vložitve prijave, ki se v nobenem primeru ni mogla izvršiti na dan, ko toženka ni poslovala. Sprašuje se, čigav interes zasleduje toženka, očitno ne tožničinega. Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/ 99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z odpravo odločb toženke z dne 9. 1. 2008 in 23. 4. 2008 in v delu izreka, ki se nanaša na ugotovitev, da ima tožnica lastnost zavarovanke po 3. odstavku 34. člena ZPIZ-1 tudi 1. in 2. januarja 2008, v delu izreka, ki pa se nanaša na to, da ima tožnica lastnost zavarovanke pod pogojem plačila prispevka, ki ga bo odmerila toženka v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, pa je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno in pomeni tudi prekoračitev tožbenega zahtevka, saj tožnica v svoji tožbi z dne 5. 6. 2008 kaj takega ni zahtevala.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 23. 4. 2008 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe z dne 9. 1. 2008, s katero je toženka ugotovila, da tožnica nima lastnost zavarovanca iz naslova prostovoljnega zavarovanja po 3. odstavku 34. člena ZPIZ od 1. 1. 2008 do 2. 1. 2008.

V predmetni zadevi je sporno vprašanje, od kdaj dalje pridobijo osebe lastnost zavarovanja v primeru, da se želijo prostovoljno vključiti v obvezno zavarovanje, kar je želela tudi tožnica. Stališče toženke je, da v skladu s 13. alinejo 47. člena ZMEPIZ pridobijo osebe, ki so navedene v 3. odstavku 34. člena ZPIZ-1 (prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje) lastnost zavarovanca z dnem vložitve prijave v zavarovanje, saj gre za prostovoljno in ne za obvezno vključitev v zavarovanje.

Takšno razumevanje tožene stranke je napačno. V poglavju VI ZMEPIZ so določeni roki za vložitev prijav in vnos podatkov v matično evidenco. V 2. alineji 1. odstavka 57. člena ZMEPIZ je določeno, da je potrebno prijave podatkov za matično evidenco vložiti v roku 8 dni, tudi za primere prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem. Pri tožnici gre ravno za takšen primer, ko je nastopila spremembe med zavarovanjem in je tako imela na razpolago 8 dni od dneva nastanka spremembe med zavarovanjem, da prijavi podatke za matično evidenco. Dan prijave v zavarovanje tako ni enak dnevu vložitve vloge za prijavo, temveč dan, ki ga oseba, ki se vključuje v zavarovanje, določi kot dan začetka zavarovanja, pri čemer se lahko dan prijave določi za 8 dni nazaj od dneva vložitve vloge za prijavo, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 57. člena ZMEPIZ. Navedeno določilo pride v poštev za prijavo podatkov za vse primere, ki so v tem členu navedeni in iz njega primer tožnice ni izključen. Po 3. točki 23. člena ZMEPIZ je tožnica kot zavarovanka iz 34. člena ZPIZ-1 tista, ki sama vloži prijavo v zavarovanje, torej ona je tisti dajalec podatkov, ki o posamičnem primeru, kakor je naveden v 1. točki 57. člena in v ustreznih rokih sama prijavi podatke za matično evidenco.

Prav pa ima pritožba v tistem delu, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo materialno pravne podlage, ko je lastnost zavarovanja tožnice pogojevalo s plačilom prispevkov. Pogoj oziroma podlago za zavarovanje po ZPIZ-1 predstavlja nastanek oziroma obstoj pravnega razmerja. Od pogoja plačila prispevkov je odvisen obstoj zavarovalne dobe, ki se upošteva pri priznanju in odmeri pravic in ne vpliva na samo lastnost zavarovanca. Prav tako držijo navedbe toženke, da ta ne odmerja prispevkov za tekoče zavarovanje, niti jih ne obračunava, temveč jih obračunava sam zavezanec za izplačilo, DURS pa opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede odprave odločb in priznanja statusa zavarovanke, v skladu s 357. členom ZPP pa razveljavilo izrek v delu, ki se nanaša na to, da se tožnici prizna lastnost zavarovanke pod pogojem plačila prispevka, ki ga bo odmerila toženka v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 160/2013
• VDSS sodba Psp 156/2014
• VDSS sodba Psp 103/2007