VDSS sodba Psp 59/2010

Jedro

Ker je bila tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravnomočno odločbo priznana pravica do delne invalidske pokojnine, s katero je bilo izrecno odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine tako, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj, odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, ne posega v pravnomočno priznano pravico do delne invalidske pokojnine, temveč zgolj v njeno izplačevanje. Za čas, ko tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi in drugi odstavek izreka) spremeni tako, da glasi:

„Tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 7. 7. 2008 in opr. št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo ustavljeno izplačevanje delne invalidske pokojnine z 18. 1. 2006, se zavrne.“

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 7. 7. 2008 in odločbo št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo ustavljeno izplačevanje delne invalidske pokojnine z 18. 1. 2006 (prvi odstavek izreka). Nadalje je razsodilo, da se tožniku ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine, priznane z odločbo št. ... z dne 11. 11. 2005, s 5. 6. 2008 (2. odstavek izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bila tožnikova zahteva za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine zavrnjena in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine tudi od 6. 6. 2008 dalje.

Zoper odločitev v prvem in drugem odstavku izreka sodbe je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Navaja, da je bila tožniku pravica do delne invalidske pokojnine priznana z odločbo z dne 11. 11. 2005 in sicer od 24. 6. 2005 dalje, pri čemer se je delna invalidska pokojnina od tega dne tudi izplačevala. Sklicuje se na 159. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1), v zvezi s katerim navaja, da le-ta za izplačevanje delne invalidske pokojnine jasno določa pogoj opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma omogoča izplačevanje delne invalidske pokojnine, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Ni sporno, da tožnik od 18. 1. 2006 dalje ni opravljal svoje dejavnosti kot samostojni podjetnik, o čemer pa tožene stranke ni obvestil ob nastanku te spremembe. Tožnik je na zapisnik, sestavljen pri toženi stranki dne 23. 5. 2008, sam izpovedal, da je bil seznanjen, da bi moral navedeno spremembo glede prenehanja samostojne dejavnosti sporočiti, o čemer je bil poučen v odločbi, vendar tega ni storil, saj je tedaj menil, da to ni potrebno. Vse navedeno je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, vendar je zaradi zmotne uporabe materialnega prava napačno odločilo. Tožena stranka ni bila pravočasno obveščena o prenehanju opravljanja dejavnosti, pri čemer časovni zamik med prenehanjem pogojev za izplačilo delne invalidske pokojnine in izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja ne more iti v škodo tožene stranke. Tožena stranka je zato pravilno odločila o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine od 18. 1. 2006, saj od tedaj dalje niso bili več izpolnjeni pogoji za njeno izplačevanje, s čimer pa ni protiustavno posegla v pravnomočno urejena pravna razmerja. Zlasti pa izpodbijani odločbi nista posegli v samo pravico do delne invalidske pokojnine, ki jo je potrebno ločevati od izplačila delne invalidske pokojnine. Z navedeno odločitvijo ni bil kršen niti 158. člen niti 155. člen Ustave RS oziroma ne gre za nedovoljen poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje. ZPIZ-1 izplačevanja delne invalidske pokojnine ne varuje kot trajno pridobljeno pravico. Odločba o pravici do delne invalidske pokojnine ni odločitev, ki bi trajno uredila tudi izplačevanje delne invalidske pokojnine ter s svojo pravnomočnostjo jamčila nespremenljivost izplačila le-te. Izplačilo je tako možno le, dokler so zanj izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Z odločbo z dne 11. 11. 2005 je bilo tako odločeno o pravici do delne invalidske pokojnine in izplačilu le-te v določenem znesku od 24. 6. 2005 dalje, pri čemer je bil tožnik že tedaj obveščen tudi glede pogojev za nadaljnje izplačevanje oziroma o obveznosti sporočanja sprememb. S to odločbo pa ni bil točno določen čas oziroma trajanje izplačevanja, temveč zgolj začetek izplačevanja. Navaja še, da 155. člen URS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, ne določa pa navedenega za individualne upravne akte niti take prepovedi ne vsebuje ZPIZ-1 ali Zakon o upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Smisel prepovedi povratne veljave je v predvidljivosti sankcij za pravni subjekt v času njegovega ravnanja, v konkretnem primeru pa je bil tožnik že ob pridobitvi pravice do delne invalidske pokojnine obveščen o pogojih za izplačilo delne invalidske pokojnine in s tem o sankciji neizpolnjevanja le-teh ter o obveznosti pravočasnega obveščanja o spremembah, ki vplivajo na njeno izplačevanje. Tako je bila predvidljivost sankcij zagotovljena. Ker ne gre za poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, se tožena stranka ne strinja, da bi morala biti uporabljena izredna pravna sredstva. Tako lahko pride do situacije, ko bi zaradi nepravočasne obveščenosti tožene stranke potekel triletni objektivni rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti in uporaba izrednega pravnega sredstva ne bi bila več mogoča, kar pa ni v skladu z namenom 159. člena ZPIZ-1. Glede na navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za odpravo odločb št. ... z dne 7. 7. 2008 ter št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo ustavljeno izplačevanje delne invalidske pokojnine z dnem 18. 1. 2008 kot neutemeljenega zavrne oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katero pritožbeno sodišče pazi pozi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 7. 7. 2008 v zvezi z prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo odločeno, da se izplačevanje delne invalidske pokojnine ustavi z 18. 1. 2006 ter v zvezi s prvostopenjsko odločbo iste številke z istega dne, s katero je bilo odločeno, da se zahteva za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine zavrne.

Glede na to, da se tožena stranka pritožuje samo zoper prvi in drugi odstavek izreka izpodbijane sodbe in je odločitev sodišča prve stopnje v tretjem odstavku (glede zavrnitve zahteve za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnina) postala pravnomočna, je v dani zadevi sporno le, od kdaj dalje tožnik nima pravice do izplačila delne invalidske pokojnine.

Pravna podlaga za odločitev je v določbah ZPIZ-1. V 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1 je določeno, da se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.

Iz listin v spisu izhaja, da je bila z odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 11. 2005 tožniku kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine v znesku takratnih 42.422,94 SIT (177,03 EUR) na mesec od 24. 6. 2005 dalje. Nadalje je bilo odločeno, da se delna invalidska pokojnina zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj. Dne 23. 5. 2008 je tožnik na zapisnik, sestavljen pri toženi stranki, podal izjavo, da je z 18. 1. 2006 prenehal opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik vodovodno inštalatersko in da se je na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje prijavil dne 3. 10. 2006. Kot dokaz je predložil Sklep o izbrisu iz poslovnega registra Slovenije, iz katerega je razvidno, da je bil tožnik z 18. 1. 2006 izbrisan iz registra kot samostojni podjetnik „vodovodno inštalatersko D.T. s.p.“ in potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je tožnik v evidenci brezposelnih oseb prijavljen od 3.10.2006 dalje ter da ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Prvostopenjski organ tožene stranke je zato dne 5. 6. 2008 izdal odločbo, s katero je ustavil izplačevanje delne invalidske pokojnine z 18. 1. 2006, z obrazložitvijo, da od tega dne dalje pogoji za izplačevanje po 159. členu ZPIZ-1 niso več izpolnjeni. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo drugostopenjskega organa tožene stranke z dne 1. 7. 2008 zavrnjena kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe z dne 7. 7. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 5. 6. 2008 in je ugotovilo, da sta navedeni odločbi nepravilni in nezakoniti. Sodišče prve stopnje je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da se izplačevanje invalidske pokojnine ne ustavi z 18. 1. 2006, temveč z dnem izdaje prvostopenjske odločbe tožene stranke, to je s 5. 6. 2008, saj odločitev o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine v primeru, ko ne gre za odločitev v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko učinkuje le od dneva odločitve dalje, torej le za naprej.

Pritožbeno sodišče se sicer z navedenim stališčem sodišča prve stopnje strinja, saj je tudi pritožbeno sodišče v večih zadevah (npr. sodbe opr. št. Psp 725/2007, Psp 184/2009, Psp 702/2009), v katerih je obravnavalo podobna pravna vprašanja, sprejelo stališče, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja v skladu z ZUP, ki se po 12. in 249. členu ZPIZ-1 uporablja tudi v postopkih odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožbeno sodišče pa poudarja, da je potrebno upoštevati okoliščine vsakega primera posebej in ugotavlja, da navedeno stališče v sporni zadevi ne pride v poštev. Tožniku je bila kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine že z pravnomočno odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 11. 2005. Z navedeno odločbo je bilo v 2. točki izreka nadalje posebej odločeno tudi o izplačevanju delne invalidske pokojnine, in sicer, da se zavarovancu v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da z izpodbijanima odločbama z dne 7. 7. 2008 in z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo odločeno o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine, ni bilo poseženo v samo pravico do delne invalidske pokojnine, temveč je tožena stranka imela podlago za poseg v izplačevanje delne invalidske pokojnine na podlagi navedenega 2. odstavka izreka odločbe z dne 11. 11. 2005. Tožena stranka je zato takoj, ko je izvedela (iz izjave tožnika na zapisnik z dne 23. 5. 2008 ter predloženega Sklepa o izbrisu iz poslovnega registra Slovenije), da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izplačevanje delne invalidske pokojnine po 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1, saj je bil z 18. 1. 2006 izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije in od tega datuma ni bil več vključen v obvezno zavarovanje, odločila o prenehanju izplačevanja invalidske pokojnine za nazaj, to je z 18. 1. 2006. Po stališču pritožbenega sodišča je takšna odločitev tožene stranke pravilna, saj ne posega v pravnomočno pridobljeno pravico do delne invalidske pokojnine, temveč posega zgolj v izplačevanje delne invalidske pokojnine, za katero pa je imela tožena stranka, kot že rečeno, podlago v 2. odstavku odločbe št. ... z dne 11. 11. 2005. Iz navedenega odstavka namreč izhaja, da se bo delna invalidska pokojnina izplačevala, dokler bo tožnik vključen v obvezno zavarovanje (razvezni pogoj). Potem, ko tožnik ni bil več vključen v obvezno zavarovanje, torej ni bilo več podlage za izplačevanje delne invalidske pokojnine, kar pomeni, da gre v bistvu za ugotovitev, da niso več izpolnjeni pogoji za izplačilo, ne za pa ustavitev izplačila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi in drugi odstavek izreka) spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 7. 7. 2008 in opr. št. ... z dne 5. 6. 2008, s katero je bilo ustavljeno izplačevanje delne invalidske pokojnine z 18. 1. 2006.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 4/2008
• VDSS sodba Psp 535/2014
• VDSS sodba Psp 362/2012