VDSS sodba in sklep Psp 78/2010

Jedro

Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi (pravilno: odpravi) odločba tožene stranke št. ... z dne 17. 8. 2009 in spremeni odločba št. ... z dne 11. 6. 2009 tako, da se prvi odstavek nadomesti z novim, ki se glasi: Zavarovanec A.L. je od 1. 6. 2009 do 26. 6. 2009 začasno nezmožen za delo iz razloga poškodbe pri delu. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval, da se drugi odstavek obrazložitve odločbe št. ... z dne 11. 6. 2009 spremeni tako, da se prvi dan zadržanosti od dela navede 21. 8. 2009 (pravilno: 21. 1. 2001).

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi vztraja, da je bil bolniški stalež posledica poškodbe pri delu. Sklicuje se tudi na izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje z dne 5. 2. 2009, iz katerega izhaja, da je pri tožniku od 5. 2. 2008 zaradi posledic psihičnih motenj podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Nadalje navaja, da sodišče ni izvedlo celotnega dokaznega postopka, kakor ga je zahteval v vloženih vlogah. Sodišče niti ni imenovalo ustreznega izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko ugotovil nastanek poškodbe pri delu izvirajoče iz mobbinga, niti ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal, katere so zatrjevani mobbing izvajale. Šele tedaj bi lahko sodišče odločilo o zadevi. Sklicuje se tudi na 6. a člen in 45. člen Zakona o delovnih razmerjih. Ne strinja se tudi s sklepom, s katerim je sodišče zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na prvi dan zadržanosti od dela. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo in sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 17. 8. 2009 v zvezi s prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 11. 6. 2009, s katero je bilo odločeno, da je tožnik od 1. 6. 2009 do 26. 6. 2009 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.

V zadevi je sporen vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo in prvi dan začasne nezmožnosti za delo, ki je naveden v obrazložitvi odločbe z dne 11. 6. 2009.

Pravna podlaga za odločitev v tem socialnem sporu je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZVZZ) in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: POZZ). V 19. členu ZZVZZ je določeno, da se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; poškodba povzročena na način iz prejšnje alinee, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo; obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnikov osebni zdravnik dne 29. 5. 2009 podal predlog za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo iz razloga bolezni, pri čemer je prvi dan zadržanosti navedel 15. 4. 2008. Imenovani zdravnik je z odločbo z dne 11. 6. 2009 odločil, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 1. 6. 2009 do 26. 6. 2009 zaradi bolezni. Tožnik se že v predsodnem postopku ni strinjal z vzrokom začasne nezmožnosti, pri čemer je zatrjeval, da je pravilni vzrok poškodba pri delu. Tožnik se tudi ni strinjal s prvim dnem začasne zadržanosti z dela, kot je bil naveden v obrazložitvi, in sicer bi moralo biti namesto 15. 4. 2008 pravilno navedeno 21. 8. 2001. Tožnikova pritožba je bila z odločbo zdravstvene komisije z dne 17. 8. 2009 zavrnjena kot neutemeljena. Iz obrazložitve izhaja, da je bil bolniški stalež priznan zaradi osebnostnih motenj, depresivne epizode in somatizacijskih motenj. Tožnik je tudi v sodnem postopku vztrajal pri zgoraj navedenih trditvah. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v postopku zaslišalo tožnika in pričo A.M., dr. med., predsednika zdravstvene komisije, ki je pojasnil odločitev zdravstvene komisije. Na zaslišanju je v zvezi z obravnavo tožnikovega primera izpovedal, da v medicinski dokumentaciji ni našel prijave poškodbe pri delu in da je šlo pri tožniku za obravnavo zaradi bolezni. Pojasnil je še, da izvidi v zvezi s težavami s hrbtenico niso izkazovali poškodbe in da se večina izvidov nanaša na psihiatrično zdravljenje, ugotovljene diagnoze v teh izvidih pa predstavljajo bolezensko stanje.

Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje, zaradi česar so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje dokazni postopek izvedlo pomanjkljivo, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi listin v sodnem in upravnem spisu ter na podlagi zaslišanja priče prepričljivo ugotovilo, da je bil vzrok začasne zadržanosti z dela v obdobju od 1. 6. 2009 do 26. 6. 2009 bolezen in ne poškodba pri delu. Že predlog osebnega zdravnika z dne 29. 5. 2009 kot vzrok začasne nezmožnosti za delo navaja bolezen, pri čemer tudi medicinska dokumentacija, na podlagi katere je bilo pri toženi stranki odločeno o začasni nezmožnosti za delo, izkazuje zgolj bolezensko stanje (psihiatrično zdravljenje) in ne poškodbe pri delu, kar je prepričljivo izpovedala tudi zaslišana priča. Tudi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pri kateri je bil tožnik obravnavan zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja in na katere ugotovitve se sklicuje tožnik, ni ugotovila invalidnosti zaradi poškodbe pri delu, temveč je v izvedenskem mnenju z dne 5. 2. 2008 in 9. 3. 2009 navedla, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti zaradi bolezni 70 % in poškodbe izven dela 30 %. Glede na to, da je izpoved priče glede vzroka začasne nezmožnosti za delo skladna s predloženo medicinsko dokumentacijo in predlogom osebnega zdravnika, tožnik pa tudi ni predložil nasprotnih dokazov, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tožnikov predlog za postavitev izvedenca kot nepotrebnega utemeljeno zavrnilo. Da bi bila vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, bi morali biti izpolnjeni pogoji po zgoraj citiranem 63. členu ZPIZ-1, ki pa jih, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik v postopku ni niti zatrjeval, niti ni predložil nobenih izvidov ne druge dokumentacije, ki bi kazali na poškodbo pri delu. Mobbing pa glede na 63. člen ZPIZ-1 nikakor ni mogoče šteti za poškodbo pri delu. V primeru mobbinga oziroma trpinčenja na delovnem mestu gre namreč v skladu s 4. odstavkom 6.a člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, s spremembami) za vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz navedenega razloga zaslišanje prič, ki bi izpovedovale o mobbingu, na kar opozarja tožnik v pritožbi, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ne bi vplivalo na drugačno ugotovitev dejanskega stanja, zato je sodišče prve stopnje tudi ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev prvega dneva zadržanosti od dela z dnem 21. 8. 2001. Sodišče prve stopnje je sicer v izreku napačno navedlo datum 21. 8. 2009 namesto 21. 8. 2001, vendar pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je v izreku sodbe prišlo do očitne pisne napake, ki jo lahko sodišče prve stopnje v skladu s 328. členom ZPP kadarkoli popravi. Pravilno je bilo torej ugotovljeno, da je bil predmet presoje začasne nezmožnosti za delo zgolj obdobje od 1. 6. 2009 do 26. 6. 2009 in da sodišče ne more odločati za nazaj ter posegati v dokončne in pravnomočne odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno o začasni nezmožnosti za delo v prejšnjih obdobjih. Iz dokumentacije v spisu je namreč razvidno, da tožnik od navedenega datuma ni bil neprekinjeno v bolniškem staležu, temveč je bil bolniški stalež večkrat prekinjen. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da sodišče prve stopnje v socialnem sporu presoja zgolj izrek izpodbijane dokončne odločbe in ne obrazložitev. Glede na to, da se navedba prvega dneva zadržanosti od dela, 15. 4. 2008, za katerega tožnik navaja, da je nepravilen, in zahteva, da se ga pravilno popravi na 21. 8. 2001, nahaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 6. 2009 in ne v izreku, je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo, saj v tem delu tožba tudi iz tega razloga ni dovoljena.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• Sklep I Upr 30/2004
• VDSS Sodba Psp 127/2021
• VDSS Sklep Psp 121/2022