<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 57/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.57.2010
Evidenčna številka:VDS0005400
Datum odločbe:31.03.2010
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:pokojninska osnova - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno delo

Jedro

Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo se pri izračunu pokojninske osnove za izračun nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu upošteva v dejanskem znesku, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da bi se upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 3. 2008 in št. ... z dne 15. 4. 2008 in da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 14. 2. 2008 v roku 8 dni pod izvršbo, tožencu pa naloži izplačilo vseh zapadlih zneskov nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo in povračilo stroškov postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Navaja, da je vse od nastanka invalidnosti dalje, to je od 18. 11. 2002 dalje, na podlagi odločbe delodajalca na takoimenovnem čakanju na ustrezno delo in je v vsem času do 14. 2. 2008 prejemal 80 % nadomestilo plače. Meni da bi mu toženec pri ugotavljanju upravičenosti do nadomestila na podlagi 41. člena ZPIZ-1, moral upoštevati njegovo plačo, ki jo je prejemal v letu pred nastankom invalidnosti. Vprašanje je tolmačenje 41. člena zakona, ki določa odmero nadomestila ob razporeditvi na drugo delo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

Po 134. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ/92), ki ga je potrebno uporabiti glede na določbo 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1), je nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi oziroma ob nastopu zaposlitve na drugem ustreznem delu in plačo, določeno ob razporeditvi na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi. Glede na določbo 137. člena ZPIZ/92 se za ugotovitev osnove za izračun nadomestil iz 94. člena ZPIZ/92, med katerimi je našteto tudi nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, uporabljajo določbe o oblikovanju pokojninske osnove in o najvišji in najnižji pokojninski osnovi.

V skladu s 1. alinejo 1. odstavka 41. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove štejejo tudi nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestila plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz operativnih razlogov. Glede na 2. alinejo 1. odstavka citirane določbe pa se v pokojninsko osnovo vštevajo tudi nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz 2. odstavka 89. člena tega zakona, nadomestila za invalidnost in delne invalidske pokojnine, če je bil zavarovanec v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan. Izrecno pa je v 41. členu zakona določeno, da se zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in predpisih o delovnih razmerjih, po predpisih o starševskem dopustu, oziroma po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno, ali nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije iz 1. odstavka 89. člena tega zakona, čas prejemanja nadomestila, za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Med temi nadomestili, da bi se za čas njihovega prejemanja, za izračun pokojninske osnove upoštevala plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, pa ni naštetega nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo ali nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da se pri izračunu pokojninske osnove upošteva nadomestilo v dejanskem znesku, kot ga je pravilno za obdobje od leta 2002 do 2006 poleg plač za čas od 1982 do 2002, upoštevalo sodišče prve stopnje in pred tem toženec pri izračunu pokojninske osnove za odmero nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu administrator VI s polnim delovnim časom. Za izračun pokojninske osnove na način, kot se zavzema pritožba, toženec ni imel podlage v 41. členu ZPIZ-1. Tožnik bi bil do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu glede na določbo 134. člena ZPIZ/92 upravičen tudi le v primeru, če bi bila pokojninska osnova višja kot plača, na drugem ustreznem delu po pogodbi o zaposlitvi.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZPIZ člen 94, 94/1, 94/1-5, 134, 137. ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-1, 41/1-2, 41/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ4NjAx