<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 12/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.12.2010
Evidenčna številka:VDS0005395
Datum odločbe:16.04.2010
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:vdovska pokojnina - souživanje vdovske pokojnine - odmera pokojnine

Jedro

Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka spremeni tako, da glasi:

„Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 5. 2007.

Odločba št. ... z dne 5. 2. 2007 se v 2. odstavku izreka spremeni tako, da se znesek „330,92 EUR“ nadomesti z zneskom „562,56 EUR“.“

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu (2. in 3. odstavku izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 2. 2007 in odločba št. ... z dne 22. 5. 2007 ter da ima tožnica pravico do vdovske pokojnine v skladu z odločbo št. ... z dne 11. 10. 2001, zmanjšano za 15 % (prvi odstavek izreka) in da se odpravi odločba št. ... z dne 7. 6. 2007 in odločba št. ... z dne 10. 10. 2007 ter da ima tožnica pravico do varstvenega dodatka (drugi odstavek izreka). Hkrati je odločilo, da stroški tožnice bremenijo proračun (tretji odstavek izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, v kateri navaja, da se ne strinja z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Meni, da bi ji lahko pripadala vdovska pokojnina, zmanjšana le za 15 %.

Sodišče prve stopnje je za skupno obravnavanje združilo postopka v zadevi pod opr. št. Ps 1348/2007, ki se nanaša na odmero vdovske pokojnine in v zadevi pod opr. št. Ps 2605/2007, ki se nanaša na priznanje pravice do varstvenega dodatka.

Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na odmero vdovske pokojnine v višjem znesku.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ...z dne 22. 5. 2007 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 5. 2. 2007, s katero je bilo odločeno, da ima tožnica pravico do vdovske pokojnine in da uveljavljena pokojnina znaša 330,92 EUR na mesec in se izplačuje od 1. 3. 2007 dalje. Odločeno je bilo tudi, da se s to odločbo nadomesti odločba št. ... z dne 11. 10. 2001.

V zadevi je glede nove odmere vdovske pokojnine sporen odstotek.

Pravna podlaga za odločitev v tem socialnem sporu je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-1). V 1. odstavku 113. člena ZPIZ-1 je določeno, da ima pravico do vdovske pokojnine ob pogojih iz 110. člena tega zakona tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca. V 2. odstavku istega člena je nadalje določeno, da v primeru, če ima zakonec iz poznejše zakonske zveze pravico do vdovske pokojnine, pridobi razvezani zakonec iz prejšnjega odstavka pravico do vdovske pokojnine kot souživalec.

Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila tožnici kot razvezani vdovi z odločbo št. ... z dne 11. 10. 2001 od 1. 6. 2001 dalje priznana pravica do vdovske pokojnine. Glede na to, da je bil P.B., vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega, z odločbo št. ... z dne 6. 2. 2007 od 1. 1. 2006 dalje v skladu s 4. odstavkom 123. člena ZPIZ-1 priznan 15 % delež vdovske pokojnine, je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 5. 2. 2007 vdovska pokojnina v skladu z 2. odstavkom 113. člena ZPIZ- 1 na novo odmerjena v znesku 330,92 EUR na mesec od 1. 3. 2007 dalje. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je bila v skladu s 1. odstavkom 123. člena ZPIZ-1 najprej odmerjena vdovska pokojnina v višini 70 % od osnove za odmero vdovske pokojnine, to je invalidske pokojnine, do katere je imel pokojni pravico ob smrti, usklajene na dan 1. 1. 2006 (945,47 EUR), kar znaša 661,83 EUR. Nadalje je navedeno, da je bilo zato, ker imata pravico do vdovske pokojnine kot souživalki obe vdovi, v skladu z 2. odstavkom 113. člena ZPIZ-1 tožnici odmerjena vdovska pokojnina v višini polovice navedenega zneska, ki od 1. 1. 2006 dalje znaša 330,92 EUR. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, saj se ni strinjala z odstotkom odmere vdovske pokojnine, ki pa je bila z odločbo št. ... z dne 22. 5. 2007 zavrnjena kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe z dne 22. 5. 2007 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 5. 2. 2007 in je zaključilo, da sta navedeni odločbi pravilni in zakoniti. V postopku je v zvezi z novo odmero vdovske pokojnine glede na 2. odstavek 113. člena ZPIZ-1 sprejelo materialnopravno stališče, da gre za uveljavitev pravice, ki se mora zaradi souživalskega razmerja razdeliti na dva dela, zaradi česar je tožnica upravičena samo do polovice vdovske pokojnine. Polovica vdovske pokojnine, odmerjene v višini 70 % invalidske pokojnine, do katere je imel pokojni pravico ob smrti, usklajene na dan 1. 1. 2006, pa znaša 330,92 EUR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo. Kot je odločilo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 432/2008, je v primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval zgolj del vdovske pokojnine, preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.

Glede na to, da je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega, z odločbo št. 34 0871693 z dne 6. 2. 2007 v skladu s 4. odstavkom 123. člena ZPIZ-1 priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je torej tožnica glede na zgoraj navedeno stališče upravičena ne le do polovice vdovske pokojnine, temveč do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. Vdovska pokojnina se v skladu s 1. odstavkom 123. člena ZPIZ-1 odmeri v višini 70 % invalidske pokojnine, do katere je imel pokojni pravico ob smrti, usklajene na dan 1. 1. 2006 (945,47 EUR), kar znaša 661,83 EUR, česar pritožba tudi ne izpodbija. Ker pa je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze priznan del vdovske pokojnine v višini 15 %, tožnici torej pripada preostali del vdovske pokojnine, to je 85 %, kar znaša 562,56 EUR, ki se ji izplačuje od 1. 3. 2007 dalje.

V skladu z navedenim je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 5. 2007, odločbo št. ... z dne 5. 2. 2007 pa je v 2. odstavku izreka spremenilo tako, da je znesek „330,92 EUR“ nadomestilo z zneskom „562,56 EUR“

Pritožba glede zavrnitve pravice do varstvenega dodatka ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je presojalo tudi drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2007 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 7. 6. 2007, s katero je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do varstvenega dodatka.

V zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje po določbah ZPIZ-1, katerega določbe o varstvenem dodatku so še veljale v času vložitve zahteve za priznanje te pravice.

Prvi odstavek 132. člena ZPIZ-1 je določal, da imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerih pokojnina ni dosegla zneska osnove iz 57. člena tega zakona, zaradi zagotovitve socialne varnosti, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Po 57. členu ZPIZ-1 se je osnova za odmero dodatnih pravic določila v višini najnižje pokojninske osnove za polno pokojninsko dobo, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, ta znesek pa se je usklajeval tako, kot so se usklajevale pokojnine po določbah 150. in 151. člena ZPIZ-1. Po Sklepu o najnižji pokojninski osnovi in osnovi za odmero dodatnih pravic (Uradni list RS, št. 121/06) pa je znašala osnova za odmero dodatnih pravic od 1. 1. 2006 dalje 369,49 EUR.

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnica dne 23. 2. 2007 vložila zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka k vdovski pokojnini, ki je bila na novo odmerjena zaradi priznanja pravice do dela vdovske pokojnine vdovi iz kasnejše zakonske zveze. Z odločbo št. ... z dne 7. 6. 2007 je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do varstvenega dodatka, ker usklajeni skupni znesek vdovske pokojnine, ki na dan nove odmere (1. 1. 2006) znaša 661,83 EUR, presega osnovo za odmero dodatnih pravic, katera po Sklepu o najnižji pokojninski osnovi in osnovi za odmero dodatnih pravic, znaša 369,49 EUR. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo št. ... z dne 10. 10. 2007 zavrnjena kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je preizkusilo takšno odločitev in ugotovilo, da je pravilna, pri čemer je izhajalo iz materialnopravnega stališča, da je potrebno pri ugotovitvi enega izmed pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po 1. odstavku 132. člena ZPIZ-1, to je, da pokojnina ne dosega zneska osnove iz 57. člena iz ZPIZ-1, v primeru souživalskega razmerja z navedeno osnovo primerjati celotno pokojnino, ki jo po pokojnem zavarovancu skupaj uživajo upravičenci. Interpretacijo, da je pokojnina samo ena in je zato tudi samo en varstveni dodatek k pokojnini, je sodišče prve stopnje utemeljevalo z jezikovno razlago in teleološko razlago določb varstvenega dodatka. V danem primeru je torej sodišče prve stopnje upoštevalo celotni znesek vdovske pokojnine, ki jo souživata tožnica in vdova iz kasnejše zakonske zveze.

Vprašanje interpretacije navedene določbe za rešitev sporne zadeve ni bistveno, kajti tudi v primeru, če se upošteva dejanski dohodek, torej vdovska pokojnina v znesku 562,56 EUR, kot je bila priznana s to sodbo, je presežen cenzus (369,49 EUR) določen za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.

Glede na navedeno je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v ostalem zavrniti in potrditi v nespremenjenem izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (drugi in tretji odstavek izreka).


Zveza:

ZPIZ-1 člen 110, 113, 113/1, 113/2, 123, 123/4, 132, 132/1, 165.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ4NTk2