VDSS sodba Psp 264/2010

Jedro

Ker se otroški dodatek v primeru, ko se uveljavlja po preteku 90 dni od rojstva otroka, prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, je tožnik, ki je zahtevo podal dne 7. 11. 2005, do otroškega dodatka upravičen od 1. 12. 2005 dalje, in sicer za obdobje enega leta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravita odločbi Centra za socialno delo ..., št. .... z dne 16. 6. 2008 in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 13. 8. 2008, s katerima je bilo dokončno odločeno, da se tožniku za otroka M in N.G. prizna pravica do otroškega dodatka v času od 1. 12. 2005 do 30. 6. 2006 v znesku 124,34 EUR mesečno. Zavrnilo je zahtevo, da se tožniku prizna pravica do otroškega dodatka od 1. 1. 2004 do 30. 11. 2005 ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da ima tožnik pravico do otroškega dodatka za celotno obdobje, ko so otroci prispeli v Republiko Slovenijo in imeli tu prijavljeno prebivališče. To pomeni, da je upravičen do otroškega dodatka tudi za čas od 1. 1. 2004 do 30. 11. 2005. Hčerki M. in N.G. sta pridobili prvo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji 21. 10. 2003, zato tožnik lahko za celotno obdobje od 21. 10. 2003 do 30. 11. 2005 uveljavlja pravico do otroškega dodatka. Sodišče ni zaslišalo tožnika, ki bi lahko pojasnil okoliščine primera. Sodba ni obrazložena, odločitev sodišča je v nasprotju z dejstvi in dokazi v spisu, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zahtevek za priznanje pravice do otroškega dodatka od 1. 1. 2004 do 30. 11. 2005 zavrnilo, kar ni pravilno, ker bi moralo v tem delu tožbo zavreči.

Socialni spor je po 1. odstavku 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Socialni spor je dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (1. odstavek 63. člena ZDSS-1). Glede vsebine tožbe 2. odstavek 73. člena ZDSS-1 določa, da mora stranka v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

Tožnik izpodbija dokončno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, s katero mu je bila za mladoletni hčerki M. in N.G. priznana pravica do otroškega dodatka za obdobje od 1. 12. 2005 do 30. 6. 2006, ob upoštevanju, da je po pooblaščencu vlogo za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oddal 4. 11. 2005. Rok za uveljavitev pravice do otroškega dodatka določa 94. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Ur. l. RS, št. 97/2001 spremembami), po katerem se pravica prizna z mesecem otrokovega rojstva, če se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka, sicer pa se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, kot je tožena stranka z dokončno odločbo odločila. Pravica do otroškega dodatka se po 2. odstavku 70. člena ZSDP prizna za dobo enega leta. Usklajene zneske družinskih prejemkov v letu 2006 je minister za delo, družino in socialne zadeve objavil v Uradnem listu RS, št. 7/2006 in so veljali od 1. januarja 2006. Od uveljavitve Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG, Ur. l. RS, št. 114/2006 s spremembami), ki velja od 1. 1. 2007 dalje, se otroški dodatek usklajuje dvakrat letno in sicer prvič v juliju mesecu z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij – december preteklega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Tožnik je tožbeni zahtevek spreminjal, najprej je zahteval odpravo dokončne odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, pri čemer ni jasno, kateri prvostopenjski organ je imel v mislih, nato je na naroku 24. 11. 2009 poleg že postavljenega zahtevka uveljavljal še, da se pravica do otroškega dodatka prizna od 1. 1. 2004 do 30. 11. 2005, na naroku dne 8. 4. 2010 pa je še navajal, da je sporno, da ni dobil otroškega dodatka za obdobje od leta 2003 do leta 2005, ko so otroci živeli v Sloveniji. Kljub zahtevi sodišča, da predloži ustrezne odločbe, s katerimi je bilo odločeno o pravici za navedeno obdobje oziroma je bila njegova zahteva zavrnjena, tega ni storil. Dokončen upravni akt je procesna predpostavka za sodno varstvo, kot določa 1. odstavek 63. člena ZDSS-1. Tožnik bi, glede na postavljeni zahtevek, v skladu s 1. odstavkom 73. člena ZDSS-1 moral predložiti upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o pravici do otroškega dodatka v obdobju od leta 2003 do leta 2005. Takšnega upravnega akta ni predložil niti ni drugače izkazal, da je tožena stranka za omenjeno obdobje zavrnila zahtevo za priznanje pravice. Predpostavka za socialni spor ni bila izpolnjena in bi sodišče prve stopnje v tem delu moralo tožbeni zahtevek zavreči, utemeljeno pa je zavrnilo zahtevek za odpravo dokončne odločbe, s katero je bilo tožniku priznana pravica do otroškega dodatka za čas od 1. 12. 2005 do 30. 6. 2006. Tožnik ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, da je navedena odločba nezakonita. Glede na obdobje priznanja pravice je bil pravilno upoštevan povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu 2004, kot določa 71. člen ZSDP.

Ker sodišče druge stopnje po 359. členu ZPP sodbe ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona in ker sprememba izpodbijane sodbe tako, da se glede zavrnitve zahtevka za priznanje pravice do otroškega dodatka od 1. 1. 2004 do 30. 11. 2005 razveljavi in v tem obsegu tožba zavrže ni nujno v korist tožnika, sodišče druge stopnje v izrek prvostopenjske sodbe ni poseglo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 136/2012
• VDSS sodba Psp 108/2010
• Sodba VIII Ips 35/2011