VDSS sodba Psp 157/2010

Jedro

Ker tožnik ni bil lastnik kmetijskega zemljišča, velikega vsaj en hektar, ni mogoče šteti, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, poleg tega pa tudi ni bil solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča in tudi ni bil zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ker ni bil zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, mu te dobe kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, tudi ni mogoče všteti kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 7. 10. 2008 in št. ... z dne 11. 6. 2008 ter da se tožniku čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov od 1. 1. 1972 do 14. 3. 1972, od 1. 10. 1972 do 11. 12. 1972, od 1. 6. 1973 do 12. 6. 1973, od 12. 9. 1974 do 30. 6. 1975, od 16. 10. 1975 do 26. 10. 1975, od 18. 11. 1975 do 14. 12. 1975, od 24. 4. 1976 do 16. 5. 1976, od 23. 12. 1976 do 15. 5. 1977, od 2. 6. 1977 do 23. 6. 1977, od 3. 12. 1977 do 25. 4. 1978, od 30. 5. 1978 do 31. 5. 1978, od 22. 8. 1978 do 19. 10. 1978, od 22. 12. 1978 do 16. 4. 1979, od 4. 7. 1979 do 11. 7. 1979, od 4. 8. 1979 do 16. 8. 1979 in od 17. 11. 1979 do 10. 1. 1980, prizna v pokojninsko dobo. Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Zoper izpodbijano sodbo se je pritožil tožnik po pooblaščencu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v tej zadevi uveljavlja priznanje pokojninske dobe za čas, ko je delal na kmetiji, katere lastniki so bili najprej starši, kasneje pa je sam podedoval od matere 43 arov zemljišča, ostalih skoraj 12 ha pa je bila solastnina očeta in tožnikovih sorojencev. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da tožnik ni bil zavarovan za opravljanje kmetijske dejavnosti. Da je bil zavarovan za opravljanje kmetijske dejavnosti, sodišča ni prepričalo niti dokazilo o prijavi – odjavi v zdravstveno zavarovanje. V zvezi s tem je tožnik izpovedal, da je bil po očetu kmečko zavarovan, o čemer pa se, razen prijave v zdravstveno zavarovanje, ne vodi evidenc. To pa so po njegovem okoliščine, s katerimi je izkazal, da je bil zavarovan za opravljanje kmetijske dejavnosti. Poudarja, da je bil njegov oče kmečko zavarovan in da so bili plačani tudi vsi prispevki. Ne strinja se s tem, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje kmečkega zavarovanja zato, ker je po materi podedoval le okoli 43 arov zemlje in da bi moral v skladu z obstoječo prakso imeti v lasti več kot 1 hektar. Opozarja, da skladno s 1. alinejo 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK) do pokojninske dobe niso upravičeni samo lastniki zemljišč, temveč tudi solastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskega zemljišča. Sam je bil lastnik zemljišč, poleg tega pa tudi souživalec ostalega zemljišča na kmetiji staršev. Meni, da je zmotna razlaga 10. in 11. člena Zakona o preživninskem varstvu kmetov (verjetno mišljeno: Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ/83) v zvezi s 165. členom ZPIZ/83, da bi mu zavarovalna doba šla le v primeru, če bi ob vložitvi vloge imel status kmečkega zavarovanca. Status kmečkega zavarovanca je imel, dokler se ni zaposlil. Z odločitvijo sodišča sta bili kršeni načelo enakega varstva pravic iz 22. člena ter pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V tej zadevi tožnik na podlagi 58. člena ZDSS-1 izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 7. 10. 2008, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo toženca z dne 11. 6. 2008. S to odločbo je bila tožnikova zahteva za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v uvodoma navedenih obdobjih od leta 1972 do leta 1980, zavrnjena. Odločba je bila izdana v ponovljenem upravnem postopku po tem, ko je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. Ps 2925/2005 z dne 10. 10. 2006 ob ugotovitvi, da je bil tožnik po materini smrti lastnik zemljišč na kmetiji, odpravilo odločbi toženca z dne 15. 7. 2005 in z dne 4. 10. 2005 in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje, v katerem je bilo potrebno ugotoviti, ali so izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo. Gre torej za spor o priznanju časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, oziroma časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.

Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, po določbi 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ.1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) med drugim obsega čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno (tretja alineja 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1). Ta določba torej odkazuje na uporabo določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/83; Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami).

Skladno s 164. členom ZPIZ/83 se osebam, ki so bile zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK; Ur. l. SRS, št. 13/72 s spremembami), za katerega so bili plačani prispevki, oziroma so bili prispevki zmanjšani ali oproščeni. Za starostno pokojnino so bile skladno s 17. členom ZSZK zavarovane osebe, ki so opravljale kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Štelo se je, da je opravljala kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic med drugim tudi oseba, ki se je kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjala s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je bila zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je imela kakšne druge dohodke (prva alineja prvega odstavka 17. člena ZSZK). Pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo so tako naslednji: kmet se je kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem; kmet je bil zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; morali so biti plačani vsi prispevki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov. Izhajajoč iz temeljnega pogoja opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica je sodna praksa, kar je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje in že toženec pred njim, zavzela stališče, da zavarovanec kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic lahko opravlja le pod pogojem, da je kmetijsko zemljišče, katerega lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec je, in na katerem to kmetijsko dejavnost opravlja, veliko najmanj 1 hektar. Najmanj takšna velikost kmetije oziroma kmetijskega zemljišča namreč zagotavlja zadostna sredstva za preživetje in hkrati pokojnine za starost. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tožnik po materini smrti dne 20. 8. 1972 lastnik dveh zemljišč, ki so sestavljale predmetno kmetijo, v velikosti 43 arov – pred materino smrtjo tožnik ni bil lastnik (niti solastnik, zakupnik ali uživalec) kmetijskega zemljišča in zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje zavarovalne dobe pred 20. 8. 1972, je glede na naveden pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar pritrditi sodišču prve stopnje, da tožnik ni bil zavarovanec po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Zmotno je stališče tožnika, da je bil s tem, ko je obdeloval celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo skupaj veliko 12 hektarov in je bilo v (so)lasti njegovega očeta in sester, uživalec celotnega kmetijskega zemljišča in je bil kot tak zavarovanec po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Kot že navedeno je bil za starostno pokojnino zavarovan le kmet, ki je bil lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetije in je bil hkrati zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je bil zavezanec za ta davek tožnikov oče (izjava tožnikovega očeta z dne 22. 11. 2004). Po 8. členu ZSZK je posamezni kmetiji pripadala v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina. Tožnik je bil po očetu sicer zdravstveno zavarovan kot družinski član nosilca zavarovanja in zavezanca za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, kar pa glede na navedeno ne pomeni, da je bil tudi starostno zavarovan po ZSZK. Pritožbeno sodišče tako soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožniku po določbi 164. člena ZPIZ/83 uveljavljanih obdobij ni mogoče priznati v pokojninsko dobo kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov.

Tožnik pa ne izpolnjuje niti pogojev iz 165. člena ZPIZ/83, po katerem se v pokojninsko dobo zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona – prevzemniku kmečkega gospodarstva, kot zavarovalna doba všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica, vendar največ od 1. 1. 1972. Za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica po tej določbi, mora biti oseba ob vložitvi zahteve zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica; biti mora prevzemnik kmečkega gospodarstva in je morala v obdobju, ki se všteva največ od 1. 1 1972, opravljati kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Po 10. členu ZPIZ/83 so bili zavarovani kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki so se v Sloveniji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim in glavnim poklicem in so imeli lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Po 11. členu ZPIZ/83 pa so bili obvezno zavarovani drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki so se v Sloveniji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim in glavnim poklicem in so delali s sredstvi, na katerih je imel kdo lastninsko pravico. Kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic so ob določenih pogojih obvezno zavarovani tudi na podlagi sedaj veljavnega 16. člena ZPIZ-1. Ker je bil, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ob vložitvi zahteve dne 5. 6. 2006 zavarovan na podlagi delovnega razmerja (13. člen ZPIZ-1), ne pa na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne izpolnjuje že prvega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83 in mu uveljavljanih obdobij ni mogoče priznati v pokojninsko dobo niti na tej podlagi.

Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo citirane določb ZPIZ-1, ZPIZ/83 in ZSZK, nista bili kršeni niti določba 22. člena Ustave RS (URS; Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami), po kateri je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, niti določba 50. člena URS, ki določa, da se pravica do socialne varnosti priznava pod pogoji, ki jih določa zakon.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da njene stroške krije sam (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 677/2009
• VDS Sodba Psp 221/95
• VDS sklep Psp 174/95