<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba U 998/2001

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2002:U.998.2001
Evidenčna številka:UL0000001
Datum odločbe:27.11.2002
Področje:denacionalizacija
Institut:dokazno breme - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij

Jedro

Stranka, ki uveljavlja povrnitev vlaganj na podlagi 7. odstavka 25. člena ZDen, mora povečanje vrednosti kot posledico njenih vlaganj dokazati. Upravni organ tega dejstva ni dolžan ugotavljati po uradni dolžnosti.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka spremenila 2. točko izreka delne odločbe Upravne enote X z dne 26. 10. 2000, tako, da se glasi: "2. AA (tožnik) lahko uporablja nepremičnino parc. št. 1728/13 k.o. Z do 7. 12. 2001, razen če se s pravnimi nasledniki denacionalizacijske upravičenke ne dogovori drugače" ter odločila, da ostane v preostalem delu odločba prvostopnega organa nespremenjena (1. točka izreka), pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo pa zavrnila (2. točka izreka). Z delno odločbo prvostopnega organa pa je bilo odločeno: da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije dolžan pok. upravičenki BB vrniti v last parc. št. 1728/13, vl. št. 1093 k.o. Z (1. točka izreka), da mora dosedanji uporabnik, najemnik AA, izročiti predmetno zemljišče v posest skrbniku za posebne primere po poteku roka, navedenega v najemni pogodbi (2. točka izreka), da bo o višini odškodnine, ki jo najemnik zahteva na podlagi bistvenega povečanja zemljišča zaradi vlaganj, odločeno naknadno z dopolnilno odločbo (3. točka izreka), da se predmetno zemljišče da v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere CC (4. točka izreka), da bo v zemljiški knjigi po pravnomočnosti odločbe pri navedeni nepremičnini Okrajno sodišče v X po uradni dolžnosti vknjižilo lastninsko pravico v korist pok. upravičenke (5. točka izreka), da stroškov postopka ni bilo (6. točka izreka). Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo treba 2. točko izreka prvostopne odločbe spremeniti glede na določbe 28. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). ZDen v navedenem členu določa odlog izročitve vrnjenega trajnega nasada v posest upravičencu do 7. 12. 2001, pod pogojem, da gre za nasad, katerega rodnost se do tega roka še ni iztekla. Zato mora biti sestavni del izreka odločbe o denacionalizaciji določitev zakonskega roka, do katerega ima lastnik vrnjenega nasada pravico ta nasad še uporabljati. Po poteku zakonskega roka, to je po 7. 12. 2001, pa lastniki nasada lahko nadaljujejo z uporabo zemljišč do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, če le ta do 7. 12. 2001 še ni postala pravnomočna, kajti z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe mora sklad vrniti zemljišče denacionalizacijskemu upravičencu. V obravnavani zadevi gre za vrnitev zemljišča, na katerem je vzpostavljen vinograd, katerega rodnost se še ni iztekla. Zemljišče je v lasti Republike Slovenije, z njim pa upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, medtem ko je lastnik nasada zakupnik predmetnega zemljišča AA po zakupni pogodbi, sklenjeni s KZ AAA, ki naj bi vinograd obnovil. Med tožnikom in skladom je bila 25. 9. 1995 sklenjena enoletna zakupna pogodba, z možnostjo podaljšanja. Ker gre v obravnavanem primeru za nasad, katerega rodnost se še ni iztekla, ima tožnik zato v skladu z 28. členom ZDen pravico uporabljati vrnjeno zemljišče do 7. 12. 2001. Tožnik je v postopku vračanja predmetnega zemljišča uveljavljal odškodnino zaradi bistvenega povečanja vrednosti po 7. odstavku 25. člena ZDen. Ker pa je ugotavljanje višine povečane vrednosti, če se stranki o tem ne sporazumeta, dolgotrajno, je ZDen v 6. odstavku 25. člena predvidel, da se upravičencu na njegovo zahtevo nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru odloči organ, ki vodi postopek, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti naknadno, z dopolnilno odločbo. Ker med tožnikom in pravnim naslednikom denacionalizacijske upravičenke ni prišlo do sporazuma, je prvostopni organ pravilno odločil, da bo o višini odškodnine, ki jo tožnik zahteva zaradi bistvenega povečanja vrednosti zemljišča, odločeno z dopolnilno odločbo. Tožnik pa bo moral v navedenem postopku dokazati, da se je vrednost predmetne parcele po podržavljanju povečala na račun njegovih vlaganj.

Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava. Meni, da je ugotavljanje dejanskega stanja, s poudarkom na ugotovitvi vrednosti premoženja v času podržavljenja in sedanje vrednosti, temelj in smisel denacionalizacije. Ugotovitev oziroma določitev vrednosti je lahko edina podlaga za pogajanja med njim kot stranko v postopku in upravičencem. Brez vednosti, koliko je vinograd vreden, celotna zadeva nima prave vsebine. Upravna organa obeh stopenj sta popolnoma ignorirala predpise, na podlagi katerih se ugotavlja vrednost, in zadevo pripeljala v zaključno fazo s tem, da je prvostopni organ odločbo utemeljil na 6. odstavku 25. člena ZDen, ki dopušča vračilo pred ugotovitvijo povečane vrednosti. To je sicer res, res pa je tudi, da 6. odstavek 25. člena pravi, da če zavezanec ali najemojemalec in upravičenec ne sporazumeta..., upravni organ pa v zvezi s tem ni opravil nobenega dejanja in je s tem izničil smisel in vsebino denacionalizacije, njega pa postavil v neenakopraven položaj s tem, ko mu jemlje pravico uporabe vinograda po pravnomočnosti odločbe, o odškodnini pa bo odločeno z dopolnilno odločbo. Ves čas postopka mu upravičenec očita, da je vedel, da bo za predmetno nepremičnino podan zahtevek za denacionalizacijo in da je s tem kršil 88. člen ZDen, saj po razlagi upravnih organov po sprejetju ZDen ni dopustno nobeno vlaganje v nepremičnino. Poudarja, da je 5.000 trt posadil spomladi 1991, 400 trt pa leta 1994, kjer je majhen del parcele, ki je sicer bila zrigolana, ostala nezasajena in se je začela zaraščati z grmovjem. Če se bo izkazalo, da je s 400 trtami postavil upravičence v podrejen položaj, jih bo pač posekal, ne bo pa dovolil, da bi se zastonj okoristili na račun njegovega dela. V nadaljevanju tožnik obsežno opisuje potek dogodkov in posameznih dejanj v zvezi s predmetnim zemljiščem od leta 1982 dalje. Da je za predmetno zemljišče vložen zahtevek za denacionalizacijo, pa je izvedel od predstavnika KZ AAA spomladi 1993 leta. Poskušal se je z upravičencem sporazumeti in je naročil cenitev vlaganj, ki pa so mu jo zavrnili. Ko so se dogovorili za novo cenitev, pa do nje ni prišlo, ker je bila že izdana odločba. Upravičenci zahtevajo, da se ugotovi višina nepovratnih sredstev in da se le ta odšteje od odškodnine. Nepovratna sredstva ali subvencije pa so po svoji vsebini darilo države fizičnim osebam ali podjetjem, ki se odločijo za obnovo trajnih nasadov. Če bi se zgodilo, da bi se subvencije res odštele od odškodnine, bi država posredno, preko njegovega trdega dela, podarila denar nekomu, ki si tega ne zasluži. Ko se je odločil za obnovo vinograda v letih 1990 - 1991, ni imel namena spravljati upravičence v podrejeni položaj, ker ni vedel kaj se bo zgodilo, ampak si je želel zagotoviti neko materialno varnost za tretje življenjsko obdobje. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Vlagatelj zahteve za denacionalizacijo CC, stranka z interesom v tem upravnem sporu, v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik še po uveljavitvi ZDen nadaljeval v letu 1990 začeto investicijo, sadil trte in v kasnejših letih postavil tudi betonske stebre in napel žico, investicijo je izpeljal do konca, kot da vse to dela na svoji zemlji. Meni, da so vsa tožnikova dejanja po uveljavitvi ZDen, to je po 7. 12. 1991, v zvezi z investicijo v nov nasad trte protipravna. Tožnik je vedel, kaj se bo zgodilo z zemljiščem, saj je od osnutka ZDen do njegovega sprejema poteklo kar nekaj časa. Poleg tega je bil tožnik precej časa tudi direktor kmetijske zadruge, od katere je dobil zemljišče v najem. Da bodo pravni nasledniki upravičenke dali zahtevek za vrnitev podržavljenega zemljišča, je moral tožnik vedeti, saj podržavljeno zemljišče spada k njihovi hiši, gospodarskemu poslopju in kleti. Pripominja še, da sta tekoča obdelava ali pa investicija v nov nasad dva različna pojma. Sodišču predlaga, da tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je poslalo tožbo v odgovor tudi Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki pa na tožbo ni odgovoril.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v skladu z določbami 2. odstavka 67. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) v celoti sklicuje. Glede na tožbene ugovore pa sodišče še dodaja:

Tožnik ima prav, da je treba v denacionalizacijskem postopku ugotoviti vrednost podržavljenega premoženja v času ob podržavljenju in ob vračanju, ter da se vrednost kmetijskih zemljišč določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi podzakonskega predpisa iz 3. odstavka 44. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 76/98- odl. US, 66/00, 66/00- obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US). Vendar pa se tožnik moti, da na podlagi katastrskih podatkov ugotovljena razlika med vrednostjo v času podržavljenja in v času vračanja kmetijskega zemljišča, predstavlja že tudi ugotovljeno višino povečane vrednosti, do katere naj bi prišlo zaradi njegovih vlaganj v zemljišče. Tožnik, ki zatrjuje povečano vrednost predmetnega kmetijskega zemljišča, zaradi svojih vlaganj v to zemljišče (25. člen ZDen), mora taka vlaganja (nove investicije) tudi izkazati. Upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, pa ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstoji dejansko stanje iz 25. člena ZDen, kot to meni tožnik. V obravnavanem primeru je tožnik uveljavljal povečanje vrednosti podržavljenega vinograda in zahtevek oprl na 7. odstavek 25. člena ZDen, po katerem lahko vsaka fizična oseba, ki je vlagala v podržavljeno nepremičnino, zahteva od upravičenca iz naslova več vrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti in to v celoti. Da bi se zatrjevana tožnikova vlaganja v podržavljeno zemljišče ugotovila, je prvostopni organ, kot je razvidno iz upravnih spisov, opravil več dejanj v postopku, vendar pa do ugotovitve višine teh vlaganj ni prišlo, ker med tožnikom in vlagateljem zahteve za denacionalizacijo o tem ni bilo doseženega soglasja. Vlagatelj je tako v skladu z določbami 6. odstavka 25. člena ZDen postavil zahtevek, da se podržavljeno zemljišče vrne upravičenki še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti zemljišča. Glede na navedeno ni utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da prvostopni upravni organ v zvezi z ugotavljanjem povečane vrednosti predmetnega zemljišča ni opravil nobenega dejanja v postopku. Dejstvo je, da v obravnavanem primeru med pravnimi nasledniki denacionalizacijske upravičenke in tožnikom ni bilo doseženo soglasje o višini tožnikovih vlaganj v predmetno zemljišče, čeprav je bil v tej smeri voden postopek. Zato je upravni organ prve stopnje pravilno odločil v skladu s 6. odstavkom 25. člena ZDen, po katerega določbah, če med najemojemalcem in upravičencem ni dosežen sporazum, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru pa organ, ki vodi postopek odloči o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo. Tožnik zato s svojim ugovorom, da bi moralo biti o povečani vrednosti zemljišča zaradi vlaganj odločeno že v tem postopku, ne more uspeti.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena.

 


Zveza:

ZDen člen 25, 25/7, 25/7, 25.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy02MDY5Nw==