sklep U 2323/2007

Jedro

S pojmom "upravni akt" v smislu 3. člena ZUS-1 je mišljen upravni akt po 2. odstavku 1. člena ZUS-1 in tudi posamični akt ali dejanje iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, če tak posamični akt ali dejanje pomeni "odločitev nosilca sodne veje oblasti, ki je "sprejet za izvrševanje ustavnih pristojnosti" sodišča. V obeh primerih izpodbijanih dejanj gre za formalne odločitve sodišča, ki jih je tožena stranka sprejela za izvrševanje njenih ustavnih pristojnosti v zvezi s sojenjem.

 

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Tožnici se odmeri plačilo sodne takse v višini 174,46 EUR. Tožnica je takso dolžna plačati v 15 dneh na vplačilni račun sodnih taks RS št. 01100-8450088879, s sklicem na številko 11 46116-7110006 in v tem roku originalno dokazilo o vplačilu sodne takse z oznako opr. št. zadeve predložiti temu sodišču.

 

Obrazložitev

Tožnica je dne 14. 11. 2007 vložila tožbo zaradi ugotovitve kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ustavne pravice do naravnega oziroma zakonitega sodnika (23. člen Ustave), ustavne pravice do poštenega sojenja (6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - MKVČP ter 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah) in zaradi odprave posledic kršitve. Tožena stranka naj bi kršila tožničine pavice zaradi predodelitve zadeve opr. št. ... in izdaje sklepa tožene stranke št. Su ... z dne 28. 9. 2007. V tožbi pravi, da je tožena stranka zadevo dobila v reševanje 19. 8. 2004 in jo v skladu s Sodnim redom dodelilo v reševanje A.A. pod opr. št. .... Spis je bil nato predodeljen sodnici B.B., razlog predodelitve pa iz spisa ni razviden. Na zahtevo tožnice za predložitev razlogov za predodelitev je predsednik sodišča podal pojasnilo, da je sodnica B.B. dne 1. 4. 2005 bila premeščena na Okrožno sodišče v C. in je prejela zadeve od posameznih sodnikov in tako tudi zadevo pod opr. št. .... Predlog za spremembo letnega razporeda je dne 15. 3. 2005 podala vodja pravdnega oddelka s ciljem, da bi bila dosežena enotna obremenitev sodnikov in enakomerno reševanje zadev od najstarejših do novih zadev. Po mnenju tožnice to ni bila zakonita predodelitev in se sklicuje na 162. člen Sodnega reda. Zadeva ni bila predodeljena zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti sodnice A.A.. Zadeve se tudi niso predodeljevale ostalim sodnikom na sodnem oddelku in tudi ne po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov, temveč izključno sodnici B.B.. O dodelitvi ni odločil predsednik sodišča, temveč personalni svet, pri čemer je predodelitev zadeve opr. št. ... predlagala sama sodnica, kateri je bila zadeva dodeljena, in sicer sodnica A.A., ki je kot predsednica personalnega sveta sama potrdila predodelitev svoje zadeve sodnici B.B.. Predodelitev je bila očitno arbitrarna in v nasprotju z Zakonom o sodiščih in Sodnim redom ter v nasprotju z določbami 22., 23. člena Ustave RS, v nasprotju s 6. členom MKVČP in 14. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Sodnica B.B. je bila na podlagi sklepa predsednika sodišča št. Su ... z dne 5. 5. 2006 izločena, pri čemer je bila zadeva v nasprotju z določbami sodnega reda predodeljena sodnici D.D.. Predodelitev zadeve sodnici D.D. predsednik sodišča utemeljuje z razlogi, da je iz poročila vodje vpisnika razvidno, da je Okrožno sodišče v C. dne 10. 5. 2006 prejelo tri zadeve. Zadevo ..., ki je bila dodeljena sodnici D.D., in prav tako zadevo ..., ki je bila že vpisana in tudi dodeljena sodnici D.D.. Tožeča stranka meni, da bi morala biti zadeva predodeljena nazaj zakoniti sodnici A.A., saj je bila predodelitev od sodnice A.A. sodnici B.B. nezakonita. V nadaljevanju se sklicuje na določilo 160. člena Sodnega reda in na svoje poizvedbe o računalniškem izpisu vpisnika o tem, kako je bil predmetni spis dodeljen. Ugotavlja, da se vpisniki za zadeve I P in II P ne vodijo ločeno, dodelitev spisa ... pa tudi ni bila dodeljena v skladu s priimkom oziroma imenom toženih strank, pri čemer dodelitev spisa opr. št. ... ni vpisana v vpisnik tako, da bi dodelitev sledila abecednemu redu priimkov sodnikov. Sklicuje se tudi na določilo 156. člena Sodnega reda in pravi, da se na tej podlagi z letnim razporedom ne more spreminjati vrstni red dodelitve spisov posameznim sodnikom, ki so razporejeni na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast. Dodelitve spisov morajo v skladu z zadnjim odstavkom 161. člena Sodnega reda slediti abecednemu vrstnemu redu priimkov sodnikov. Letni razpored dela Okrožnega sodišče v C. za leto 2006, ki določa, da se sodnicama B.B. in D.D. dodelita dve I P zadevi, je v nasprotju s Sodnim redom in v nasprotju s 22. in 23. členom Ustave, 6. členom MKVČP in 14. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Tožeča stranka pravi, da je na podlagi 4. odstavka 15. člena Ustave predlagala, da sodišče odpravi posledice nezakonite predodelitve zadeve od sodnice A.A. sodnici B.B. in zadevo dodeli nazaj v reševanje sodnici A.A., ki še vedno opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v C. in je v skladu z letnim razporedom dela še vedno razporejena na pravdni oddelek. Pod V. točko utemeljitve tožbe tožnica navaja dejstva v zvezi s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v C. št. Su ... z dne 28. 9. 2007. Pravi, da je predsednik sodišča omenjeni predlog za odpravo posledic nezakonite predodelitve obravnaval kot smiselni predlog za izločitev sodnice D.D., ki ga tožeča stranka še ni podala, ga pa je nameravala podati v primeru, če bi bil njen predlog za predodelitev sodnici A.A. zavrnjen. Tožeča stranka bi v tem primeru predlog za izločitev D.D. podala tudi iz razlogov, ki jih je obravnaval predsednik sodišča, ker je imenovana sodnica tekom sojenja kandidirala na funkcijo državne pravobranilke, zaradi česar je izkazan njen osebni interes za uspeh tožene stranke v pravdi, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS. Ker je predsednik sodišča predlog za dodelitev spisa sodnici A.A. brez utemeljenega razloga obravnaval kot predlog za izločitev sodnice D.D., pri čemer pred izdajo sklepa št. Su ... z dne 28. 9. 2007, s katerim je zavrnil predlog za izločitev sodnice D.D., tožnici sploh ni dal možnosti, da se izjavi, tožnica ni imela možnosti podati obrazloženega predloga za izločitev sodnice D.D. in predlagati izločitve predsednika sodišča v skladu z 2. odstavkom 73. člena Zakona o pravdnem postopku. Ker ji zakon ne omogoča podati predloga za izločitev sodnice iz istih razlogov, o katerih je predsednik sodišča že odločil s sklepom št. Su ... z dne 28. 9. 2007, ji je kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zavrnilni sklep št. Su ... z dne 28. 9. 2007 lahko izpodbija šele s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari, zato v postopku opr. št. ... nima na voljo nobenega učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko učinkovito uveljavljala pravno varstvo pravic do zakonitega sodnika in do nepristranskega sojenja. Glede na navedeno je podana tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP ter 2. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Tožnica predlaga, da sodišče ugotovi, da je bila s predodelitvijo zadeve opr. št. ... , ki se vodi pri Okrožnem sodišču v C., od sodnice A.A. sodnici B.B., tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in do zakonitega sodnika iz 2. odstavka 23. člena Ustave RS, do poštenega sojenja iz 6. člena MKVČP in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, pri čemer posledice kršitve še trajajo; in da sodišče ugotovi, da je bila v postopku izdaje sklepa Okrožnega sodišča v C. št. Su ... z dne 28. 9. 2007 tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter poštenega sojenja iz 23. člena Ustave RS, 6. člena MKVČP in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Okrožno sodišče v C. je dolžno zadevo opr. št. ... nemudoma po prejemu predmetne sodbe dodeliti v reševanje zakoniti sodnici A.A.. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške predmetnega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila. Če sodišče tožbenemu zahtevku pod točko 3 ne bo ugodilo, tožeča stranka podrejeno predlaga, da sodišče ugodi naslednjemu toženemu zahtevku: Ugotovi se, da tožeča stranka zaradi kršitve pravic, navedenih pod točko 1 in 2 tožbenega zahtevka, nima na razpolago učinkovitega pravnega sredstva, zaradi česar je podana kršitev tožničinih pravic iz 25. člena Ustave RS, 13. člena MKVČP ter 2. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Nezakonito stanje še traja, kršitev pravice do zakonitega sodnika pa ima za posledico, da postopek vodi nezakonita sodnica D.D., ki v skladu z 2. odstavkom 23. člena Ustave RS ne bi smela opravljati nobenih dejanj v postopku. Nadaljnje vodenje postopka s strani imenovane sodnice bo glede na vrednost spornega predmeta imelo za posledico visoke nepotrebne stroške postopka, zaradi česar bo tožeča stranka, če v sporu ne bo v celoti uspela, utrpela veliko premoženjsko škodo. Zato predlaga, da sodišče izda začasno odredbo, s katero okrožni sodnici D.D. prepove opravljati nadaljnja pravdna dejanja v postopku .... Z izdajo začasne odredbe ne bi bila prizadeta javna korist, saj gre za zasebni civilnopravni odškodninski spor, v katerem stranke prosto razpolagamo z zahtevki, izdaja začasna odredbe pa tudi ne bi imela za posledico nobene škode. Tožeča stranka predlaga, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe obravnava v skladu z 2. odstavkom 66. člena ZUS-1, saj nezakonito stanje še traja. Okrožni sodnici D.D. se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu prepoveduje opravljati nadaljnja pravdna dejanja v zadevi opr. št. ..., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v C.. Tožeča stranka zahteva, da sodišče o njenih taksnih obveznostih v tem postopku izda sklep o odmeri sodne takse. Tožeča stranka predlaga, da sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno, saj je tožbo za plačilo odškodnine zoper Republiko Slovenijo vložila že v letu 2003. V zadevi opr. št. ... je glede na navedeno že očitno kršena pravica do sojenja v razumnem roku.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba se zavrže.

Po določilu 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) upravni akti niso odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. S pojmom "upravni akt" v smislu 3. člena ZUS-1 je mišljen upravni akt po 2. odstavku 1. člena ZUS-1 in tudi posamični akt ali dejanje iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, če tak posamični akt ali dejanje pomeni "odločitev nosilca sodne veje oblasti, ki je "sprejet za izvrševanje ustavnih pristojnosti" sodišča. Bistvo določila 3. člena ZUS-1 torej ni v opredeljevanju, kaj je in kaj ni upravni akt, ampak je temeljni namen določila 3. člena ZUS-1 iz sodnega varstva v upravnem sporu izključiti določene primere odločitev rednih sodišč. V predmetni zadevi je pomembno, da je tožnica uveljavljala sodno varstvo zaradi dveh dejanj tožene stranke, in sicer zaradi dejanja, ki se nanaša na predodelitev spisa od ene sodnice k drugi sodnici, in zaradi sklepa predsednika Okrožnega sodišča o izločitvi sodnice št. ... z dne 28. 9. 2007. S tožbo zoper prvo dejanje tožnica uveljavlja sodno varstvo pravice do naravnega sodnika iz 23. člena Ustave (in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave), s tožbo zoper drugo dejanje pa tožnica uveljavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave in 13. člen MKVČP). V obeh primerih izpodbijanih dejanj gre za formalne odločitve sodišča, ki jih je tožena stranka sprejela za izvrševanje njenih ustavnih pristojnosti v zvezi s sojenjem. Zakonodajalec je v določilu 3. člena ZUS-1 odločil, da v teh zadevah upravno sodišče nima nobenih pristojnosti za sodno varstvo. Tožnica ima namreč sodno varstvo za oba zahtevka v pritožbenih postopkih po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004). Če tožnica meni, da ji je bila z nezakonito predodelitvijo zadeve kršena ustavna pravica, ima možnost sodno varstvo uveljavljati v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo v pravdnem postopku (1. točka 1. odstavka 338. člen ZPP ter 1. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) in enako velja glede zatrjevane nezakonite odločitve o izločitvi sodnice (5. odstavek 73. člena ZPP ter 2. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ali je s tem zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, je stvar ocene, ki jo je opravil zakonodajalec z uveljavitvijo določila 3. člena ZUS-1 in klavzule subsidiarnosti sodnega varstva v upravnem sporu (2. odstavek 157. člena Ustave ter 1. člen in 1. odstavek 4. člena ZUS-1). Ob upoštevanju pravnih dejstev, da se morajo človekove pravice uresničevati neposredno na podlagi ustave (1. odstavek 15. člena Ustave), kar se je v konkretnem primeru, kot izhaja iz tožbe, dogajalo s tem, da je predsednik sodišča tožnici pojasnjeval podlago za predodelitev zadeve, da je z zakonom mogoče predpisati način njihovega uresničevanja (2. odstavek 15. člena Ustave) in da je sodno varstvo v smislu 4. odstavka 15. člena Ustave tožnici zagotovljeno v pritožbenem postopku v pravdni zadevi, sodišče ni našlo razlogov, da bi zaradi 25. člena Ustave ali 13. člena MKVČP prekinilo postopek po 156. členu Ustave. To pomeni, da v predmetni zadevi tožnica izpodbija akta tožene stranke, ki jih ne more izpodbijati v upravnem sporu (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), zato je sodišče v prvi točki izreka s sklepom tožbo zavrglo.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

Ker sodišče v prvi točki izreka sklepa ni odločilo o prepovedi nadaljevanja izpodbijanih dejanj (66. člen ZUS-1), je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe tožnice obravnavalo po določilu 32. člena ZUS-1 in ne po določilu 66. člena ZUS-1, kot je uveljavljala tožeča stranka. Po določilu 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda in pri tem odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Ker v predmetni zadevi ni podana verjetnost, da bi tožnici nastala škoda z izvršitvijo akta, ki bi bil nezakonit, glede na to, da je sodišče tožbo zavrglo, začasno odredbo pa lahko sodišče izda samo do izdaje pravnomočne odločbe, je zahteva za izdajo začasne odredbe neutemeljena oziroma ni dopustna, če sodišče tožbo zavrže. Zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS namreč, če sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, je neutemeljena tudi zahteva za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 (sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 377/2007 z dne 18. 4. 2007).

Obrazložitev k tretji točki izreka:

Tožnica je v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe zahtevala, da ji sodišče izda odločbo o odmeri takse (1. odstavek 27. člena Zakona o sodnih taksah, ZST, Uradni list RS, št. 30/1978 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami). Taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe znaša polovico takse iz 1. in 2. odstavka tarifne št. 27, kar pomeni 400 točk (3. odstavek Tarifne št. 27). Vrednost točke pa znaša 0,0793 EUR (2. odstavek 7. člena ZST). Taksna obveznost tožnice za zahtevo za izdajo začasne odredbe znaša 31,72 EUR, za tožbo v upravnem sporu 63,44 EUR (800 točk - 1. odstavek Tarifne št. 27), za sklep o zavrženju tožbe znaša taksa 39,65 EUR (3. odstavek Tarifne št. 28), za sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe pa znaša taksa 39,65 EUR (4. odstavek Tarifne št. 28). Skupaj znaša taksna obveznost tožeče stranke 174,46 EUR, zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom določilo odmero sodne takse za tožnico v višini 174,46 EUR in ji naložilo, da takso plača v 15 dneh na vplačilni račun sodnih taks RS št. 01100-8450088879, s sklicem na številko 11 46116-7110006 in v tem roku originalno dokazilo o vplačilu sodne takse z oznako opr. št. zadeve predložiti temu sodišču.

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 176/2022
• VSC Sklep I Ip 45/2021
• VSL Sklep I Cp 2213/2019