sklep U 128/2003

Jedro

Tožnika sicer nista opredelila pravne podlage na katero opirata zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. ali 2. odstavek 69. člena ZUS), čeprav se to pričakuje, zlasti, ker vlagata zahtevo po prava vešči stranki. Glede na izrecno zahtevo, ki se glasi "zaradi česar predlaga, da naslovno sodišče odloži izvršbo," pa je sodišče štelo, da zahtevata izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS.

Z odločbo, ki je predmet izvršbe, je bilo tožnikoma naloženo, da otroka vključita v diagnostični postopek zaradi suma na bolezen, ki jo je treba zdraviti. Tega, da bi prišlo v tem postopku dejansko do odstranitve bezgavke, ne da bi bilo pred tem opravljeno zanesljivo diagnosticiranje, pa tožnika nista izkazala. Da v konkretnem primeru odložitev izvršitve ne bi nasprotovala javni koristi, glede na to, da se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa bi morale obstajati posebne, izjemne okoliščine, ki pa jih tožnika v svoji zahtevi niti ne zatrjujeta.

 

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

 

Obrazložitev

Tožnika sta pri tem sodišču vložila tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe Upravne enote A, številka ... z dne .... S tem sklepom je bilo ugotovljeno, da je odločba Centra za socialno delo A, številka ... z dne ..., postala izvršljiva dne 28.12.2002 zato se dovoli njena izvršba. Tožnika v tožbi navajata, da je sodišče ugodilo tožbi, ki sta jo tožnika vložila zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, številka ... dne ... . Navedena odločba je predstavljala izvršilni naslov sklepa o dovolitvi izvršbe, kar po tožbenih navedbah pomeni, da je potrebno izvršilni postopek ustaviti do trenutka, ko bo tožena stranka izvedla nov postopek. Tožnika se v tožbi sklicujeta tudi na okoliščino, da do ponovnega postopka sploh ne bo prišlo, ker je mladoletna B.B. dopolnila 15 let, zato je v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti pridobila pravico samostojno odločati o lastnem zdravljenju. Tožnika torej nimata več nikakršne pravice odločati namesto svoje hčerke. Glede na navedeno je odločba, ki tožnikoma omejuje roditeljsko pravico, neizvršljiva. Z nadaljevanjem izvršbe se, po tožbenih navedbah, ustvarja nezakonito stanje v kolikor se mld. B.B. ne bi želela podvreči zdravljenju, zato je odločba nična, nična pa je tudi iz razloga po 2. točki I. odstavka 279. člena ZUP, ker bi bilo z njeno izvršitvijo storjeno kaznivo dejanje prisiljenja po 142. členu KZ RS.

Hkrati pa sta tožnika predlagala tudi odložitev izvršbe. Navajata, da sta 17.3.2003 vložila predlog za odlog izvršbe in ga naslovila na Upravno enoto A, vendar do vložitve tožbe upravni organ o njunem predlogu ni odločil zaradi česar predlagata, da naslovno sodišče izvršbo odloži. V kolikor bi se odločba, na podlagi katere naj bi se mld. B.B. vključila v diagnostični postopek dejansko izvršila, bi Tini nastala nepopravljiva škoda. Odstranitev bezgavke namreč predstavlja odstranitev pomembne žleze, ki je ne bo mogoče nikoli več nadomestiti. Poleg tega bi z izvršitvijo odločbe posegli v ustavno varovano pravico posameznika do telesne in duševne celovitosti, ki je varovana v 35. členu Ustave RS.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe navaja, da vztraja pri pravnih in dejanskih razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo in predlog za odložitev izvršbe zavrne.

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je bilo treba zavrniti iz naslednjih razlogov:

Tožnika predlagata izdajo začasne odredbe v postopku, v katerem s tožbo izpodbijata odločbo tožene stranke, ki je zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe Upravne enote A, številka ... z dne .... Predmet navedene izvršbe pa je odločitev Centra za socialno delo A, ki je z odločbo, številka ... z dne ... odločil, da se staršema C.C. in D.D. - tožnikoma, omeji roditeljska pravica za mld. B.B. tako, da se jima naloži obveznost, da hčerko B.B., roj. ..., v roku 8 dni vključita v diagnostični postopek Kliničnega centra Ljubljana, SPS Pediatrična klinika, Služba za onkologijo in hematologijo in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Navedena odločitev, ki jo je v pritožbenem postopku potrdila tudi tožena stranka, je bila predmet presoje pri Upravnem sodišču RS, Oddelek v Celju, pod številko ..., ki je tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Po določbi 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) organ, ki je pristojen za izvršbo, odloži na tožnikovo zahtevo izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi, in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Zahtevi za odložitev izvršbe je treba priložiti dokaz o vložitvi tožbe. V prvem odstavku 69. člena ZUS pa je določeno: če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz drugega odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje (člen 69/2 ZUS). V obravnavanem primeru tožnika nista opredelila pravne podlage na katero opirata zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. ali 2. odstavek 69. člena ZUS), čeprav se to pričakuje, glede na to, da vlagata zahtevo po prava vešči stranki. Glede na izrecno zahtevo, ki se glasi: "zaradi česar predlaga, da naslovno sodišče odloži izvršbo," pa je sodišče štelo, da zahtevata izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS.

Za odložitev izvršitve odločbe po določbi 2. točke 30. člena ZUS mora tožnik izkazati obstoj težko popravljive škode, obstajati pa mora tudi pogoj, da odložitev ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. V obravnavanem primeru pa tožnika nastanka težko popravljive škode nista izkazala. Z odločbo, ki je predmet izvršbe, jima je bilo naloženo, da mld. B.B. vključita v diagnostični postopek Kliničnega centra v Ljubljani zaradi suma na bolezen, ki jo je treba zdraviti. Tega, da bi prišlo v tem postopku dejansko do odstranitve bezgavke, ne da bi bilo pred tem opravljeno zanesljivo diagnosticiranje, pa tožnika nista izkazala. Da v konkretnem primeru odložitev izvršitve ne bi nasprotovala javni koristi, glede na to, da se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa bi morale obstajati posebne, izjemne okoliščine, ki pa jih tožnika v svoji zahtevi niti ne zatrjujeta.

Ne glede na navedeno pa sodišče pri presoji zahteve za začasno odredbo ni moglo prezreti dejstva, da se tožnika ves čas postopka sklicujeta na okoliščino, da Tini omogočata zdravljenje v tujini, čeprav tega, kljub temu, da sta se k temu zavezala, doslej nista dokazala. Zatrjujeta tudi, da sta na podlagi izvidov, ki sta si jih pridobila, že navezala stike z Onkološkim inštitutom v Ljubljani, kjer sta pri pristojnem zdravniku pridobila ustrezne informacije, kar dokazujeta s predložitvijo napotnice, številka ... z dne ..., s katero je bila njuna hčerka napotena na Onkološki inštitut Kliničnega centra v Ljubljani. Ne glede na to, da tega, da se je zdravljenje po tej napotnici dejansko začelo, nista izkazala, je po presoji sodišča nerazumljivo njuno ravnanje ko želita na eni strani z začasno odredbo preprečiti izvršitev odločbe Centra za socialno delo A, ki jima nalaga, da mld. B.B. vključita v diagnostični postopek Kliničnega centra v Ljubljani, prisilni izvršitvi te odločbe pa se upirata s sklicevanjem na okoliščino, da sta s to zdravstveno ustanovo že navezala stike in to dokazujeta s predloženo napotnico in s sklicevanjem na osebne stike s pristojnim zdravnikom. Navedeno namreč napotuje na zaključek, da bi bila izdaja začasne odredbe celo v nasprotju z namenom zaradi katerega se taka odredba izda, saj njuno zatrjevanje o vključevanju v diagnostični postopek pri Kliničnem centru v Ljubljani pomeni, da sta sporno odločbo na nek način že začela izvrševati. Prostovoljna izpolnitev obveznosti, če bosta tožnika o tem predložila ustrezne dokaze, pa hkrati pomeni, da nadaljevanje prisilne izvršbe sploh ne bo potrebno.

Pri tem sodišče še pojasnjuje, da je predmet tega postopka izdaja začasne odredbe. V tem postopku pa se presojajo okoliščine, ki so, glede na zakonske določbe, relevantne za njeno izdajo oziroma zavrnitev. Zato v tem postopku ni mogoče presojati navedbe tožnikov, da bi bile z izvršitvijo sporne odločbe kršene ustavno varovane pravice do telesne in duševne celovitosti, kot tudi navedb, da bi bilo z izvršitvijo odločbe storjeno kaznivo dejanje prisiljenja po 142. členu KZ RS. V zvezi s slednjim sodišče še navaja, da je bilo z odločbo prvostopnega upravnega organa med drugim odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Glede na navedeno gre za izvršljivo odločbo katere izrek, dokler ni pravnomočno odpravljen, obstaja, ne glede na odločitev sodišča, zato njena prisilna izvršitev ne more pomeniti kaznivega dejanja prisiljenja, ker ni podan element protipravnosti.

Ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 69. člena, v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZUS, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1040/2015
• Sklep III R 8/99
• VSL sklep I Cp 251/2003