sodba U 67/2002

Jedro

Čeprav gre v obravnavanem primeru za vročitev poziva za dopolnitev vloge in ne za vročitev odločbe ali sklepa, za kar je po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP predpisano obvezno osebno vročanje, je treba po presoji sodišča navedeno določbo razlagati širše. Poziv za dopolnitev vloge je namreč vseboval rok, katerega zamuda je imela za posledico zavrženje tožnikove vloge za brezplačno pravno pomoč, zato bi moral organ, ki je vodil postopek, v skladu z določbo četrtega odstavka 83. člena ZUP zanj odrediti obvezno osebno vročitev. Ker tega ni storil, vročitve, ki je bila opravljena s pisemsko pošiljko, ki ni vsebovala navedene klavzule, ni mogoče šteti kot fikcijo vročitve po določbi četrtega odstavka 87. člena ZUP na kar se sklicuje tožena stranka.

 

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v A z dne 3.4.2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka kot nepopolno zavrgla prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi sklepa se sklicuje na ugotovitev, da je bila tožnikova vloga nepopolna, zato ga je strokovna služba za BPP, z dopisom z dne 28.2.2000, ki ga je prosilec prejel dne 16.3.2002 (fikcija vročitve po čl. 87/IV ZUP) pozvala, da vlogo v roku 15 dni dopolni ter navede kakšen sploh je njegov zahtevek oziroma kakšno pravno varstvo potrebuje ter priloži fotokopijo prometnega dovoljenja in potrdilo o morebitnih vrednostnih papirjih. Ker prosilec navedenih pomanjkljivosti ni odpravil v danem roku, je bilo potrebno njegovo vlogo zavreči kot nepopolno.

Zoper navedeno odločitev vlaga tožnik tožbo. Navaja, da ni prejel nobenega dopisa (fikcija vročitve po čl. 87/IV ZUP). Na gradbišču je utrpel hude poškodbe zaradi katerih je postal epileptik. Prometnega dovoljenja ni imel nikoli, ker zaradi zdravstvenih razlogov ne sme voziti avtomobila. Tudi vrednostnih papirjev nima, nima pa tudi nobenih prihrankov. Je invalidsko upokojen in skupaj z varstvenim dodatkom prejema okoli petdesettisoč tolarjev. S tem denarjem preživlja ženo in dva sinova od katerih je eden epileptik. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila, poslala pa je upravne spise.

Zastopnik javnega interesa, ki je bil obveščen o upravnem sporu, svoje udeležbe ni priglasil.

Tožba je utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil vlogo za brezplačno pravno pomoč. Dne 28.2.20002 je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pozval k dopolnitvi vloge in mu določil rok 15 dni. Iz spisa je še razvidno, da je bila pošiljka z vsebino vrnjena organu s pripisom pošte, da naslovnik pošiljke ni dvignil, kar je organ za brezplačno pravno pomoč štel kot fikcijo vročitve in vlogo tožnika, s sklicevanjem na določbo člena 87/IV ZUP, zavrgel kot nepopolno.

Po določbi prvega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 80/99, v nadaljevanju ZUP), se morajo odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten, ga izroči vročevalec upravni enoti oziroma drugemu organu, na območju katere ima naslovnik prebivališče; če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča. V poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pusti vročevalec pisno sporočilo, v katerem navede, kje se spis nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem spisu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše. Poznejša poškodba ali uničenje takega sporočila ne vplivati na veljavnost vročitve. Po določbi četrtega odstavka tega člena velja vročitev po prejšnjem odstavku tega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame spis. Če spisa ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

Čeprav gre v obravnavanem primeru za vročitev poziva za dopolnitev vloge in ne za vročitev odločbe ali sklepa, za kar je, po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP, predpisano obvezno osebno vročanje, je treba, po presoji sodišča, navedeno določbo razlagati širše. Poziv za dopolnitev vloge je namreč vseboval rok, katerega zamuda je imela za posledico zavrženje tožnikove vloge za brezplačno pravno pomoč, zato bi moral organ, ki je vodil postopek, v skladu z določbo četrtega odstavka 83. člena ZUP zanj odrediti obvezno osebno vročitev. Ker tega ni storil, vročitve, ki je bila opravljena s pisemsko pošiljko, ki ni vsebovala navedene klavzule, ni mogoče šteti kot fikcijo vročitve po določbi četrtega odstavka 87 člena ZUP na kar se sklicuje tožena stranka. Zato v spornem primeru, po mnenju sodišča, tožena stranka ni imela zakonite podlage za zavrženje tožnikove vloge. Ne glede na navedeno pa sodišče še pripominja, da se je tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe sklicevala zgolj na okoliščino, da je ""prosilec sporni dopis prejel dne 16.3.2002 (fikcija vročitve po čl. 87/IV ZUP)"", z ničemer pa ni pojasnila okoliščin, zaradi katerih šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena na način, ki ga je mogoče šteti kot pravilno osebno vročitev. Glede na navedeno je dejansko stanje o dejstvih, ki so odločilne za pravilno in zakonito odločitev v bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.

Skladno s temi ugotovitvami je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo po določbi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 50/97, 65/97 in 70/00).

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 2114/2001
• sodba U 456/2001
• sodba U 459/2001