<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba U 1888/2000

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2002:U.1888.2000
Evidenčna številka:UL0000836
Datum odločbe:21.02.2002
Področje:davki
Institut:davki in prispevki

Jedro

Tožeča stranka je v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala nadure, potne stroške ter regres za prehrano za opravljene nadure in delo na domu v obliki prehrambenih bonov, pri tem pa od izplačil nadur (v obliki vrednostih bonov) ni obračunavala in plačevala predpisanih dajatev in je bil prvi pravilen obračun in plačilo dajatev opravljeno šele za marčevsko plačo ob izplačilu 17. 4. 1998, na podlagi sklepa prvostopnega organa. Iz zapisnika tudi izhaja ugotovitev, da je tožeča stranka v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala pogodbeno delo v gotovini, ne da bi pri tem obračunala in plačala predpisane dajatve od pogodbenega dela. Iz upravnih spisov še izhaja, da tožeča stranka na zapisniške ugotovitve ni imela nobenih pripomb. Na tej podlagi pa je tudi po presoji sodišča davčni organ ravnal pravilno, ko je tožeči stranki najprej s sklepom naložil, da izdela obračun predpisanih dajatev iz nadurnega in pogodbenega dela ter ji nato z odločbo naložil obračunane dajatve v plačilo.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožeče stranke proti odločbi davčnega organa prve stopnje, s katero je le-ta v postopku inšpiciranja zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih dajatev od 1. 1. 1996 dalje v izpodbijanem delu tožeči stranki naložil: v I/2 izreka - plačati prispevke za socialno varnost iz plač za delojemalce po stopnji 22.10 %, in sicer prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % v znesku 15 542 422,00 SIT, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po stopnji v znesku 6 377 407,00 SIT, prispevek za zaposlovanje po stopnji 0,14 % v znesku 140 383,00 SIT in prispevek za porodniško varstvo po stopnji 0,10 % v znesku 100 274,00 SIT; v točki I/3 izreka - plačati prispevke za socialno varnost od plač za delojemalce po stopnji 19,90 oziroma 15,90 %, in sicer prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 12,85 % oziroma 8,85 % v znesku 9 535 644,00 SIT, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % v znesku 6 377 407,00 SIT, prispevek za zaposlovanje po stopnji 0,06 % v znesku 60.164,00 SIT, prispevek za porodniško varstvo po stopnji 0,10 % v znesku 100 274,00 SIT in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 % v znesku 531 451,00 SIT; v točki I/4 - plačati davek od osebnih prejemkov v znesku 14 727 389,00 SIT; v točki I/5 - plačati davek na izplačane plače v znesku 1 340 702,00 SIT; in v točki I/6 izreka - plačati dajatve po pogodbah od delu, od tega davek od osebnih prejemkov po stopnji 25 % v znesku 10 344 435,00 SIT, posebni davek na določene prejemke v znesku 11 493 816,50 SIT, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 3 758 516,00 SIT, prispevek za varstvo v znesku 194 460,00 SIT in davek od prometa storitve po stopnji 5 % oziroma 6,50 % v znesku 2 387 287,00 SIT - vse na ustrezne vplačilne račune in s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila ter v roku, ki je določen v točki II. izreka napadene prvostopne odločbe. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej citira predpise, na katerih temeljijo nalogi organa prve stopnje (Zakon o prispevkih za socialno varnost, Uradni list RS, št. 5/96 do 3/98, Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 71/93 do 68/96, Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 18/96, ter Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, Uradni list RS, št. 37/96) oziroma njihove ustrezne določbe. Nato pa navaja, da je prvostopni organ pri tožeči stranki pregledal rekapitulacije obračunov plač za leto 1996 in 1997, obrazce REK-1 in REK-2, izplačilni listi za december 1997 in marec 1998, individualne pogodbe o zaposlitvi ter splošno pogodbo o zaposlitvi, izpise bruto bilanc ter konte glavne knjige ter na tej podlagi zapisniško ugotovil, da je tožeča stranka obračunavala in izplačevala plače za redno delo in nadomestila, od tega pa obračunavala in plačevala prispevke za socialno varnost ter davek od plač. Hkrati je ugotovil, da je tožeča stranka v poslovnih knjigah izplačila nadur ter ostalih stroškov izkazovala kot izdatke za močnejšo prehrano. Iz računalniških izpisov za posamezni mesec pa izhaja, da je tožeča stranka izplačevala nadure v obliki vrednostnih bonov. Ugotovljeno je bilo tudi, da je tožeča stranka ob izplačilu dne 17. 9. 1997 obračunala davke in prispevke od izplačanih nadur, izplačala pa samo neto zneske nadur, pa tudi, da je bil neto znesek mesečno izplačanih nadur povečan še za znesek plačila za opravljeno delo na domu, potnih stroškov za dodatne prihode na delo ter malica, ki pripada za nadure. Iz računalniškega izpisa nadur je nadalje razvidno število delavcev, ki so opravljali nadure, po stroškovnih mestih. S tem so bili po mnenju tožene stranke z gotovostjo in na podlagi verodostojnih listin ugotovljeni vsi relevantni podatki za odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem delu, vključno z izplačilom pogodbenega dela, ki je razvidno iz imenskih seznamov in obračunov potnih stroškov, ki so bili priloga blagajniškim dnevnikom in so navedeni v prvostopni odločbi in v zapisniku, v poslovnih knjigah pa neutemeljeno izkazani med stroški povračil za prevoz na delo in z dela. Dodatno dokazovanje relevantnih dejstev z zaslišanjem prič, ki ga predlaga tožeča stranka, zato po presoji tožene stranke ni potrebno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in na takšno dejansko stanje nepravilno uporabila materialno pravo, ko ugotavlja, da je tožeča stranka izplačevala nadure, delo na domu, potne stroške, malico itd. kot močnejšo prehrano. Trdi, da je dejansko izplačevala močnejšo prehrano in da je tak izdatek tudi prikazala v poslovnih knjigah. Ni logično, da bi izplačevali potne stroške kot močnejšo prehrano, saj sta obe kategoriji prosti prispevkov in ni resnična ugotovitev, ki se zatrjuje v napadeni odločbi. Kolikor se tožena stranka sklicuje na računalniške izpiske, pa ti niso verodostojni, ker niso bili sestavljeni v času izplačil, ampak naknadno na zahtevo kontrolnega organa in po njegovih navodilih in zahtevah. So le tabele in niso dokaz, ampak samo sumi in domneve, ki pa za odločbo niso dovolj. Dokaz je izjava priče, razpored dela, poročilo o opravljenem delu ipd. in torej tisto, kar izkazuje, da je določeni delavec delal določeno število nadur. Iz listin, ki jih je upoštevala inšpekcija, pa se tega ne da ugotoviti niti z verjetnostjo. Enako velja za pogodbeno delo. Tožena stranka citira SRS 22.1., pri tem pa je sama tista, ki knjižbo upošteva kot nekaj, ne da bi imela verodostojno listino in poslovni dogodek oceni drugače kot podjetje. Podjetje je knjižilo na podlagi verodostojne listine tako kot je, pa čeprav ni prav, ne more pa se davčni organ sklicevati na isto listino in reči, da je nekaj drugega kot je. Ugotovitev, da je knjižba z listino vred neverodostojna pa je v logičnem nasprotju z zaključkom tožene stranke na strani 7. Sicer pa se listine ne izpodbija, izpodbija se interpretacije listine oziroma celotnega poslovnega dogodka s strani tožene stranke. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke ter hkrati ugodi pritožbi in odpravi tudi odločbo prve stopnje oziroma podrejeno, da odpravi odločbo tožene stranke. Predlaga še, da se ji povrnejo stroški postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa je priglasilo udeležbo v postopku z vlogo z dne 29. 11. 2001.

Tožba ni utemeljena.

Iz zapisnika o inšpiciranju, v istem delu, ki se nanaša na izpodbijane ukrepe (točka II, Davki in prispevki od plač in ostalih prejemkov), izhaja, da je tožeča stranka v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala nadure, potne stroške ter regres za prehrano za opravljene nadure in delo na domu v obliki prehrambenih bonov, pri tem pa od izplačil nadur (v obliki vrednostih bonov) ni obračunavala in plačevala predpisanih dajatev in je bil prvi pravilen obračun in plačilo dajatev opravljeno šele za marčevsko plačo ob izplačilu 17. 4. 1998, na podlagi sklepa prvostopnega organa. Iz zapisnika tudi izhaja ugotovitev, da je tožeča stranka v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala pogodbeno delov gotovini, ne da bi pri tem obračunala in plačala predpisane dajatve od pogodbenega dela. Iz zapisnika so razvidne tudi (listinske) podlage, ki so bile kontrolirane in na katerih navedene (zapisniške) ugotovitve temeljijo. Iz upravnih spisov še izhaja, da tožeča stranka na zapisniške ugotovitve ni imela nobenih pripomb. Na tej podlagi pa je tudi po presoji sodišča davčni organ ravnal pravilno, ko je tožeči stranki najprej s sklepom naložil, da izdela obračun predpisanih dajatev iz nadurnega in pogodbenega dela ter ji nato z odločbo naložil obračunane dajatve v plačilo. Pravilne so tudi zakonske podlage za naložene obveznosti, ki jih izčrpno citira tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tožbene navedbe dvoma v pravilnosti ukrepanja davčnih organov ne vzbudijo. Višina naloženih obveznosti oziroma način njihovega obračuna ter obračuna zamudnih obresti itak ni sporen. Iz upravnih spisov tudi dovolj jasno izhaja, da je opravljen obračun in naloženo plačilo dajatev za nadure in pogodbeno delo, zato so tožbeni ugovori v zvezi s potnimi stroški in njihovim izkazovanjem v poslovnih knjigah za odločitev sami po sebi nepomembni. Kolikor tožeča stranka zatrjuje, da je dejansko izplačevala močnejšo prehrano in se pri tem sklicuje na prikazovanje izdatka v poslovnih knjigah, zgolj vztraja pri opravljenih vknjižbah, za katere je bilo že ob inšpiciranju ugotovljeno, da niso pravilne oziroma verodostojne, ker ne ustrezajo vsebini poslovnega dogodka. Ko oporeka nedvomno izvedenim (listinskim dokazom in predlaga izvedbo drugih (zaslišanje prič) pa tožeča stranka tudi ni prepričljiva. Njene navedbe v tožbi in že v pritožbi v tej zvezi so namreč zgolj pavšalne, dvome v resničnost listin, ki jih je upošteval davčni organ, pa povsem neizkazani. Po drugi strani so zapisniške ugotovitve, ki jih povzema odločba prve stopnje in na katere se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, jasne in izčrpne, utemeljene v listinah, ki jih je predložila tožeča stranka sama, ugotovljenemu pa tožeča stranka v inšpekcijskem postopku tudi ni v ničemer oporekala. Tako so iz računalniških izpisov nadur razvidni vsi podatki po delavcih, tako glede števila opravljenih nadur kot izplačanih zneskov, o opravljenem pogodbenem delu pa ugotovitve izhajajo iz mesečnih obračunov pogodbenih del, imenskih seznamov delavcev ter obračunov potnih stroškov, kar vse je bilo priloženo blagajniškim dnevnikom. Zato tudi po presoji sodišča izvedba predlaganih dokazov z zaslišanjem prič ni potrebna in je takšen predlog utemeljeno zavrnila že tožena stranka v izpodbijani odločbi. V zvezi s tožbenimi izvajanji glede verodostojnosti listin, ki so (lahko ali bi morale biti) podlaga za spodbijano odločitev, pa sodišče poudarja, da so sporni nalogi pretežno ravno posledica ugotovitve, da verodostojnih listin ni (bilo) oziroma da so bile opravljene vknjižbe nepravilne. Zato ne temeljijo in tudi ne morejo temeljiti prvenstveno na obstoju verodostojnih listin, ampak temeljijo na davčni obravnavi poslovnih dogodkov v skladu z njihovo vsebino. Pri takšni obravnavi pa je relevanten vsak dokaz, tudi računalniški izpiski, ki jim tožeča stranka izrecno, vendar neprepričljivo oporeka v tožbi.

Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) zavrnilo. Sodišče na sedežu je odločalo v zadevi kot stvarno pristojno sodišče na podlagi 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/00).

 


Zveza:

ZDoh člen 16, 16. ZDavP člen 130.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy01ODUyNQ==