UPRS Sodba I U 2747/2017-13

Jedro

Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje otroku osebe, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva (1. točka izreka) in ugotovil, da v postopku ni bilo stroškov (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da tožnikovi starši niso bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in nimajo dovoljenja za stalno prebivanje ter da je bil tožnik rojen pred 25. 6. 1991 (... ... 1983). Zato je presodil, da ne izpolnjuje pogojev za izdajo posebne odločbe otroku osebe, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi tretjega odstavka 1a. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (v nadaljevanju ZUSDDD).

3. Organ druge stopnje je odpravil odločbo organa prve stopnje (1. točka izreka) in zavrnil tožnikovo prošnjo za izdajo posebne odločbe (2. točka izreka).

4. Po njegovi presoji je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, saj je organ prve stopnje zavrnil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje namesto prošnje za izdajo posebne odločbe, o kateri je vodil postopek. Pojasnil je, da tožnika ni mogoče šteti za otroka izbrisanega, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991. Ker nima ne dovoljenja za stalno prebivanje ne državljanstva RS, po presoji organa druge stopnje ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 1a. člena ZUSDDD za izdajo posebne odločbe; zato je tožnikovo prošnjo zavrnil.

5. Tožnik je zoper odločbo organa prve in druge stopnje vložil tožbo. Menil je, da se v obravnavani zadevi predpisi niso pravilno razlagali in da ne ve, kdo je odjavil njegovo stalno prebivališče. Skliceval se je še na kršitev 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Smiselno je predlagal odpravo izpodbijane odločbe.

6. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na ugotovitve izpodbijane odločbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Iz procesnega dejanskega stanja zadeve je razvidno, da je tožnik na podlagi tretjega odstavka 1a. člena ZUSDDD zaprosil za izdajo posebne odločbe otroku osebe, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva.

10. Skladno s tretjim odstavkoma 1a. člena ZUSDDD se za otroka, ki je že pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, šteje, da je imel v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, na istem naslovu kot tisti od staršev, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, v času od rojstva do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje oziroma do sprejema v državljanstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), o čemer se mu na prošnjo izda posebna odločba.

11. V postopku, ko se odloča o izdaji navedene posebne odločbe iz povsem določnega razloga, pa ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti prošnjo za izdajo posebne odločbe, ki je vezana na drugo dejansko in pravno podlago. V tem postopku namreč velja načelo dispozitivnosti, torej se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka.¹

12. Zato sta upravna organa pravilno ugotovila, da tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991 (tretji v zvezi s prvim odstavkom 1a. člena ZUSDDD), nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS. Tožnikovo posplošeno sklicevanje na nepravilno uporabo prava, do katerega se ni mogoče niti opredeliti, torej ni utemeljeno. Glede na navedeno je odločitev organa druge stopnje pravilna.

13. Sodišče zgolj pojasnjuje, da je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, da se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, nastalih zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.²

14. Tožnik še trdi, da tožena stranka ni spoštovala 6. in 14. člena EKČP, vendar ne obrazloži zakaj bi bila njuna vsebina pomembna za odločitev v obravnavani zadevi. Zato se do te trditve ni mogoče opredeliti.

15. Glede na navedena stališča tožba po presoji sodišča ni utemeljena, zaradi česar jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločilo je brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Skladno s 133. členom Zakona o splošnem upravnem postopku je upravni organ vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni.
² Glej 9. točko obrazložitve Ustavne odločbe U-I-48/13 z dne 8. 1. 2015.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1227/2015
• UPRS sodba I U 1213/2015, enako tudi I U 1228/2015
• UPRS sodba I U 1214/2015