UPRS Sklep I U 550/2020-6

Jedro

Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. Očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Uvodoma je povzela tožnikove navedbe v prošnji, da je izvorno državo zapustil, ker je bil v Maroku pri iskanju zaposlitve večkrat zavrnjen in so se mu nakopičile težave. Verbalno se je namreč sprl z oblastmi, ko so mu porušili hišo, zgrajeno brez gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka obširno navedla razloge za odločitev, vendar jih sodišče glede na naravo svoje odločitve podrobneje ne povzema.

2. V tožbi je tožnik navedel, da zaposlitve ni mogel dobiti zaradi svojega političnega prepričanja. Meni, da dejstvo, da je iskal zaposlitev v zasebnih in ne državnih podjetjih, samo po sebi ne pomeni, da ga ne preganjajo državne oblasti. Trdi, da tožena stranka ni spoštovala roka, v katerem je imel možnost predložiti dokaze, saj je odločbo izdala pred koncem marca. V bistvenem še meni, da bi mu tožena stranka morala postavljati podrobnejša vprašanja in da ni bil pravilno uporabljen koncept varne izvorne države. Predlagal je spremembo izpodbijane odločbe in ugoditev svoji prošnji, podrejeno pa odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Navedla je še, da je tožnik 13. 5. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do navedenega obvestila sodišču vanj ni vrnil.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 13. 5. 2020 in se vanj ni več vrnil (navedeno je sodišču v okviru telefonskega preverjanja potrdila tudi predstavnica Azilnega doma A.A., kot izhaja iz uradnega zaznamka v spisu z dne 20. 5. 2020 - listovna številka 7 spisa). Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.¹ Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

-------------------------------
¹ S tem v zvezi glej tudi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-1136/11 z dne 15. 3. 2012 (7. točka obrazložitve), št. Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, št. Up-805/08 z dne 5. 3. 2009, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep I U 785/2016
• UPRS sklep I U 301/2016
• UPRS sklep I U 1/2016