UPRS Sodba I U 1720/2017-14

Jedro

Ker tožena stranka po prejeti pritožbi tožnice zoper delo komisije s priloženim izvedenskim mnenjem, ki ji ga je predložila po opravljenem ogledu stanovanja, kjer prebiva z družino, tožnice ni seznanila z uspehom dokazovanja in ji ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Iz obrazložitve ni mogoče niti posredno sklepati o razlogih, iz katerih je očitno v celoti zavrnila diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega mnenja. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki utegnejo biti bistvenega pomena za odločitev, namreč glede ugotovitve tožene stranke, da v tožničinem stanovanju ni vlage.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada A. št. 3631-1124/7931/2016 (3116) z dne 22. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je v postopku 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z izpodbijano odločbo pri odločanju o zahtevku tožnice ugotovil: (1.) da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 530 točk. Z doseženim številom točk se uvršča na 402. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1. (2.) Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi ugotavlja, da se je tožnica na razpis prijavila v razpisnem roku in da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik), kar prosilko uvršča med prosilce, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine – lista A. V nadaljevanju obrazložitve navaja, katere stanovanjske, socialne in zdravstvene razmere je v skladu z razpisom upošteval pri sestavi prednostne liste za dodelitev stanovanj. Ena od točkovalnih kategorij so tudi zdravstvene razmere, ki so se točkovale, če je prosilec predložil izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da prosilec sam ali kateri od ožjih družinskih članov boleha za kronično boleznijo gornjih dihal ali astmo, ob pogoju, da je v prostoru, kjer prebiva, prisotna vlaga, izhajajoča iz lastnosti stanovanja in ne kot posledica ravnanja stanovalcev. Prisotnost vlage se ugotavlja na podlagi zapisnika o točkovanju stanovanja, če so v njem upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ali če to ugotovi komisija z ogledom. Tožnica v tej kategoriji ni dobila nobenih točk.

3. Organ druge stopnje je pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je tožnica v vlogi uveljavljala točke za zdravstvene razmere ter priložila zdravniško potrdilo ZD ... z dne 1. 9. 2016, iz katerega izhaja, da ima hči akutni bronhiolitis, in dve zdravniški potrdili ZD ..., obe z dne 13. 10. 2016, iz katerih izhaja, da imata obe odrasli osebi astmo. Upravičenost do točk iz naslova zdravstvenih razmer je vezana na izpolnitev dveh kumulativno izpolnjenih pogojev, in sicer 1. da je iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da tožnica in njeni družinski člani bolehajo za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in 2. da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Ker je prvi pogoj izpolnjen, je komisija na ogledu 21. 3. 2017 ugotavljala obstoj vlage po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na naslovu, na katerem prosilka dejansko prebiva, ter ugotovila, da ne gre za konstrukcijsko vlago in da postavke zdravstvenih razmer ni možno priznati. Tožena stranka je ocenila, da je komisija svoje delo opravila strokovno in njenim ugotovitvam v celoti sledi. Tožnica je k pritožbi nad delom komisije z dne 24. 3. 2017 priložila izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v stanovanju, v katerem prebiva, pri čemer je iz slik razvidno, da je v sobi na vogalnih stenah ter okoli oken vidna plesen in vlaga, kar po ugotovitvah komisije na ogledu ne predstavlja konstrukcijske vlage, na podlagi katere bi lahko tožnici bile priznane točke za zdravstvene razmere. Drugostopenjski organ je zaključil, da tožnica ni uspela dokazati, da je v stanovanju konstrukcijska vlaga, ki vpliva na bolezen njene družine, saj je ugotovitvi, da v stanovanju ni konstrukcijske vlage, nasprotovala šele s pritožbo na delo komisije, čeprav bi morala prisotnost vlage dokazati že ob oddaji vloge oziroma najkasneje v postavljenem roku za dopolnitev vloge, česar ni storila, čeprav je bistveno za pravočasnost predložitve dokazil.

4. Tožnica v tožbi navaja, da tožena stranka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja. Komisija JSS MOL je na ogledu stanovanja, kjer bivajo, ugotovila, da prisotna plesen in vlaga ni škodljiva ter da to ni konstrukcijska vlaga ter se zato ne točkuje, čeprav je v Pravilniku in v obrazcu za prijavo jasno zapisano, da se točke za vlago priznajo v stanovanjskem prostoru, kjer je prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga, kar v njenem primeru je. Navaja, da je nesprejemljivo, da se upošteva le konstrukcijska vlaga v kletnih in pritličnih prostorih. V izvedenskem mnenju, ki ga je tožnica priložila v postopku, je izvedenka podala mnenje, da je v stanovanju, kjer biva tožničina družina, konstantna prisotnost vlage in plesni, zaradi slabe lege stanovanja (nad kletnimi prostori, SZ lega), zaradi česar nastaja toplotni most. Na stikih – vogalih tla-stena ali vogal strop-stena so vidni konstantni mokri madeži, kjer se ustvarja plesen, ki je zdravju škodljiva. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema tožbene navedbe in meni, da so neutemeljene. Tožnica je uveljavljala upravičenost do točk za zdravstvene razmere mladoletnega ali odraslega družinskega člana, ki se skladno z določbami Pravilnika točkujejo pod pogojem, da gre za trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, na katera slabe stanovanjske razmere neposredno vplivajo. V nadaljevanju odgovora ponovi razloge iz odločbe druge stopnje, zaradi katerih meni, da tožba ni utemeljena. Poudarja, da so v skladu s 3. členom Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb odbitne točke vezane izključno na gradbene elemente stanovanja in jih je možno upoštevati samo v primeru kletnega in pritličnega stanovanja. V okviru navedenih določb je bilo opravljeno delo komisije in ugotovljeno, da v tožničinem stanovanju gradbene vlage ni. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

6. Obe stranki postopka sta vložili še po eno pripravljalno vlogo.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po petem odstavku 20. člena Pravilnika, ki je bil sprejet na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) in na katerega se sklicuje tudi toženka, se za vodenje razpisnega postopka v zadevah, kot je obravnavana, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP). Enako izhaja tudi iz 4. člena ZUP, po katerem se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po drugem členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Tako ima tožena stranka sicer prav, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno, temveč za "drugo javnopravno stvar", vendar pa je treba v skladu z opisano pravno ureditvijo tudi pri odločanju o tej stvari uporabiti določbe ZUP.

9. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka pozvala tožnico k dopolnitvi vloge, ki jo je tožnica pravočasno dopolnila. Nadalje med strankama ni sporno, da tožnica ob vložitvi vloge ni priložila zapisnika o točkovanju stanovanja ali dokazilo pristojnega izvedenca o prisotnosti vlage, tožena stranka pa na predložitev slednjih v pozivu na dopolnitev vloge tožnice ni pozvala, temveč se je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena Pravilnika odločila za ogled tožničinega stanovanja, ki ga je opravila 21. 3. 2017. Prav tako pa ni sporno, da se tožnica z ugotovitvami ogleda ni strinjala, zato je na toženo stranko naslovila pritožbo zoper delo komisije z dne 24. 3. 2017, h kateri je predložila še izvedensko mnenje o obstoju vlage v stanovanju.

10. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s tem, ko se je odločila izvesti ogled tožničinega stanovanja, v obravnavani zadevi izvedla posebni ugotovitveni postopek. Eno temeljnih načel upravnega postopka, ki ga je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku upoštevati, je načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki se odraža v 146. členu ZUP. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 146. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. V skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden stranki ne da možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Ker tožena stranka po prejeti pritožbi tožnice zoper delo komisije s priloženim izvedenskim mnenjem, ki ji ga je predložila po opravljenem ogledu stanovanja, kjer prebiva z družino, tožnice ni seznanila z uspehom dokazovanja in ji ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

11. Sodišče še dodaja, da stališče tožene stranke v zvezi z dokazilom (pristojnega) izvedenca, češ da je bila tožnica dolžna zatrjevane okoliščine dokazati že ob oddaji vloge oziroma najkasneje v postavljenem roku za dopolnitev, česar pa ni storila, kar je bistveno za pravočasnost predložitve dokazil, nima pravne podlage ne v ureditvi po ZUP, ne v določbah Razpisa.

12. Slednje stališče je naslovno sodišče sprejelo že v primerljivi sodbi, opr. št. I U 1737/2017-14 z dne 26. 9. 2018, ki je v zvezi s pravočasnostjo predložitve dokazil v postopkih dodeljevanja neprofitnih stanovanj obrazložilo: „Med temeljna načela upravnega postopka spadata tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), ki se med drugim odražata tudi v določbi prvega odstavka 139. člena istega zakona, po katerih uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Stranka mora za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti (drugi odstavek 140. člena ZUP). Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek, vendar če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve, temveč mora postopek nadaljevati in skladno s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o zadevi (tretji odstavek 140. člena ZUP). Navedena pravna ureditev organu ne daje podlage, da pri odločanju ne bi upošteval dokaza, ki ga je stranka predložila po izteku postavljenega roka, temveč mu zgolj omogoča, da po izteku roka odloči brez nadaljnjega zavlačevanja postopka oziroma čakanja na to, ali bo stranka predložila zahtevani dokaz. Organ torej mora ob odločanju upoštevati vse dokaze, s katerimi razpolaga v času sprejema odločitve, čeprav jih je stranka predložila po izteku postavljenega roka.

13. Po določbah Razpisa je bilo treba skupaj z vlogo predložiti listine, če je prosilec na njihovi podlagi uveljavljal dodatne točke. V nasprotnem primeru je bil prosilec pozvan k dopolnitvi, če vloge ni dopolnil pa je bila ta vloga obravnavana, kot da dodatnih točk ni uveljavljal (točka 6.4. Razpisa, predložitev listinskih dokazil). Taka ureditev v bistvu povzema prej opisano ureditev po ZUP, saj toženki v primeru, če stranka ne predloži dokazov, na katere se sklicuje, nalaga, da stranko k temu pozove in ji postavi primeren rok, če stranka v tem roku ne predloži dokazov, pa lahko odloči brez njih.“

14. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe v konkretnem primeru namreč izhaja, da je tožena stranka izvedensko mnenje prejela pred izdajo prvostopenjske odločbe, zato bi ga morala upoštevati pri odločanju oziroma se do njega opredeliti. To je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe glede izvedenskega mnenja tudi storila, vendar se je pri tem omejila na ugotovitev, da je komisija ogled tožnikovega stanovanja opravila strokovno, zato v celoti sledi njenim ugotovitvam. Na tej podlagi je tožena stranka zaključila, da je iz fotografij izvedenskega mnenja razvidno, da je v sobi na vogalih sten ter okoli oken vidna plesen in vlaga, kar po ugotovitvah komisije na ogledu ne predstavlja konstrukcijskega vlage, na podlagi katere bi lahko tožnici bile priznane točke za zdravstvene razmere. Iz take obrazložitve ni mogoče niti posredno sklepati o razlogih, iz katerih je očitno v celoti zavrnila diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega mnenja¹, ki ga je predložila tožnica. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki utegnejo biti bistvenega pomena za odločitev, namreč glede ugotovitve tožene stranke, da v tožničinem stanovanju ni vlage. Tožena stranka pa je (bila) pred izdajo odločbe dolžna tožnico seznaniti z uspehom dokazovanja in ji dati tudi učinkovito možnost, da se o relevantnih dejstvih in okoliščinah izreče.

15. Ker je z opisanim postopanjem tožena stranka storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Po četrtem odstavku istega člena je organ v ponovljenem postopku vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

16. Ker je sodišče že na podlagi navedenih razlogov imelo zadostno podlago za sprejeto odločitev, se do preostalih navedb strank ni dodatno še posebej opredelilo. Odločitev je bila sprejeta na nejavni seji brez glavne obravnave, ker v tej zadevi tudi nobena od strank ni predlagala izvedbe naroka za glavno obravnavo.

-------------------------------
¹ Komisija tožene stranke je namreč ugotovila, da ne gre za konstrukcijsko vlago, medtem ko iz izvedenskega mnenja, ki ga je priložila tožnica, izhaja, da je v stanovanju konstantna prisotnost vlage in plesni zaradi slabe lege stanovanja (nad kletnimi prostori, SZ lega), zaradi česar nastaja toplotni most.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1737/2017-14
• UPRS sodba I U 382/2012
• UPRS Sodba I U 2011/2017-16