<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 177/2019-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.177.2019.6
Evidenčna številka:UP00042653
Datum odločbe:16.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Melita Ambrož (preds.), Edvard Ermenc (poroč.), Vlasta Švagelj Gabrovec
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - priča v kazenskem postopku - oškodovanec kot priča

Jedro

V skladu z upravnosodno prakso lahko gre oškodovancu po ZBPP v kazenskem postopku BPP, na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena ZBPP v zvezi s V. poglavjem ZKP, če za to izpolnjuje pogoje. Brezplačna pravna pomoč gre odškodovancu v kazenskih zadevah zgolj takrat, ko je kazenski postopek zoper obdolženca že začet.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 367/2019 z dne 26. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 367/2019 z dne 26. 7. 2019, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnika, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilec 5. 3. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah pod opr. št. I K .../2019. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da je tožnik k prošnji priložil vabilo priči na zaslišanje v kazenski zadevi zoper obd. B.B. zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), 3. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. V prometni nesreči je bil udeležen prosilec. Tožena stranka ugotavlja, da prosilec v konkretni zadevi ni stranka kazenskega postopka in je na sodišče vabljen le kot priča, ki bo izpovedal glede njej znanih dejstev in okoliščin domnevno strojenega kaznivega dejanja, odgovarjal na vprašanja sodišča, tožilstva in obdolženega. Ker ne gre za zapleteno in zahtevno procesno opravilo, je tožena stranka mnenja, da lahko prosilec na glavno obravnavo pristopi sam, brez pomoči odvetnika. Iz navedenih razlogov je tožena stranka zaključila, da prosilec ne izpolnjuje pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrnila, ne da bi ugotavljala izpolnjevanje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da je tožena stranka napačno ugotovila, da prosilec ni stranka kazenskega postopka, zaradi česar je napačno ugotovila dejansko stanje in posledično izdala nezakonito odločbo.

3. Tožnik navaja, da je bil dne 6. 3. 2018 poškodovan v prometni nesreči, ki jo je z malomarno vožnjo povzročil B.B.. V prometni nesreči je utrpel tako nepremoženjsko kot premoženjsko škodo, zaradi česar je na glavni obravnavi dne 28. 5. 2019 tudi že priglasil premoženjskopravni zahtevek. Tožnik je, kot izhaja tako iz kazenske ovadbe Policijske postaje Celje, obtožnega akta in vseh listin, ki se nahajajo v predmetnem spisu Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, stranka predkazenskega in kazenskega postopka, kar bi tožena stranka ugotovila, če bi po uradni dolžnosti opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah in tako dejansko stanje pravilno ugotovilo. Tožnik še navaja, da je oškodovanec v kazenskem postopku ena od strank in ima poseben položaj s pravicami, kot jih določata drugi odstavek 59. člena in prvi odstavek 61. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

4. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči, da se tožniku odobri redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem postopku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, pri tem pa kot izvajalko BPP določi tožnikovo pooblaščenko, toženi stranki pa naloži plačilo tožnikovih stroškov predmetnega upravnega spora.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP, za dodelitev katere je zaprosil v zvezi s kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. I K .../2019, zoper obd. B.B., zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena KZ-1 (tožena stranka je k tej pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja očitno pomotoma zapisala 3. člen KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1). Tožena stranka je ugotovila, da za dodelitev BPP niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, tožnik pa temu tožbeno oporeka.

8. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem, ki je v predmetni zadevi sporen, pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik k prošnji za dodelitev BPP, v kateri je kot zadevo opredelil št. I K .../2019 Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, kot vrsto, obliko in obseg BPP pa pravno svetovanje in zastopanje v postopku, priložil vabilo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, s katerim je bil tožnik v svojstvu priče povabljen na zaslišanje v predmetni kazenski zadevi.

10. Sodišče ugotavlja, da bi zgolj iz navedenih dejstev izhajal sklep o pravilnosti odločitve tožene stranke, vendar sodišče v zvezi s tem ne more prezreti ugotovitve same tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil v predmetni prometni nesreči udeležen tožnik. Takšna ugotovitev namreč upoštevajoč dejstvo, da je povzročitelj, zoper katerega je bil na Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah vložen tožilski akt, druga oseba (obd. B.B.), nakazuje na tožnikovo svojstvo oškodovanca v kazenski zadevi, v kateri tožnik vlaga predmetno prošnjo za dodelitev BPP. To dejstvo je potrjeno z listinskimi dokazi, ki jih je tožnik priložil k predmetni tožbi, s katerimi tožena stranka sicer ob izdaji izpodbijane odločbe ni razpolagala, kot rečeno, pa je sama ugotovila, da je tožnik udeleženec prometne nesreče, v zvezi s katero je bil tožnik povabljen na zaslišanje na sodišče.

11. V skladu z upravnosodno prakso lahko gre oškodovancu po ZBPP v kazenskem postopku BPP, na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena ZBPP v zvezi s V. poglavjem ZKP, če za to izpolnjuje pogoje (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 435/2013 z dne 3. 4. 2013). Ker tožena stranka v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, ni preverjala svojstva tožnika v predmetni kazenski zadevi, ob lastni ugotovitvi, da je bil v prometni nesreči udeležen, kar nakazuje na njegov položaj oškodovanca, je bilo dejansko stanje v tem delu ugotovljeno nepopolno, posledično pa nepravilno uporabljeno materialno pravo (24. člen ZBPP). Takšna ugotovitev velja tudi za izostanek toženkinega ugotavljanja dejstva, ali je šlo v predmetni zadevi za že uveden kazenski postopek, saj iz vabila priči, priloženega k prošnji za dodelitev BPP, ne izhaja, ali je bil tožnik vabljen na glavno obravnavo ali je šlo za zaslišanje v okviru posameznih preiskovalnih dejanj. Tožnik je sicer k tožbi priložil zapisnik o glavni obravnavi z dne 28. 5. 2019, vendar je bil na zaslišanje povabljen za dne 12. 4. 2019, kar samo po sebi ne dokazuje, da je bil kazenski postopek v predmetni zadevi v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP že uveden. Ugotavljanje tega dejstva je pomembno iz razloga, ker gre BPP oškodovancu v kazenskih zadevah zgolj takrat, ko je kazenski postopek zoper obdolženca že začet.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), pri čemer ni sledilo tožbenemu zahtevku, da sodišče samo odloči o stvari, torej da odloči v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku ponovno ugotoviti izpolnjevanje tako objektivnega pogoja, pri čemer mora upoštevati zgoraj navedeno pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, kot v primeru ocene, da je ta pogoj izpolnjen, tudi izpolnjevanje subjektivno finančnega pogoja. Po izvedbi postopka, v katerem bo tožena stranka ugotovila, ali tožnik v predmetnem postopku izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, bo morala tožena stranka znova odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP.

K točki II izreka:

13. Ker je tožnik s tožbo uspel, je bilo treba odločiti tudi o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Stroške za tožbo, ki jih je tožnik priglasil, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Toženka jih je tožniku dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obresti do plačila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 1/1, 1/2, 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0Nzk3