<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 98/2017-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.98.2017.11
Evidenčna številka:UP00042624
Datum odločbe:01.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Edvard Ermenc
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje

Jedro

Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se v katastrski občini O., kot urejena meja evidentira del meje parcele 620 s sosednjimi parcelami 633/4, 622/1, *205/2, 887 in del meje parcele 621 s sosednjimi parcelami 622/2, 623, 624, 626, 887. V 2. točki izreka je odločil, da je obvezna priloga temu aktu grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatasterskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami in da so urejene meje označene poudarjeno. V 3. točki izreka je odločil, da stroškov postopka ni.

2. Tožena stranka, Ministrstvo za okolje, je z odločbo, št. 3532-34/2017/4 z dne 5. 5. 2017, pritožbo A.A. zavrnila (1. točka izreka) in odločila, da stroškov postopka ni (2. točka izreka).

3. Tožnik, A.A., v tožbi odločitvi obeh organov oporeka. Navaja, da se ustne obravnave 16. 1. 2017 ni mogel udeležiti zaradi bolezni. Nenadoma je zbolel in ni mogel k zdravniku, ker je imel pokvarjen avtomobil, stanuje pa daleč stran od zdravstvenega doma. Ne strinja se z ugotovitvijo upravnega organa, ki opravičila ni upošteval in posledično ugotovil, da se je tožnik na podlagi drugega odstavka 38. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), strinjal s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi morala tožnika, glede razloga za izostanek z ustne obravnave, vsaj zaslišati, zato sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in razsodi, da se odpravi odločba druge stopnje z dne 5. 5. 2017. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

5. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

6. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da se po 26. členu ZEN meja ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Postopek evidentiranja se uvede na zahtevo lastnika parcele, katere meja se ureja; stranke postopka pa so lastniki parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se v postopku ureja (prvi in drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen ZEN). Geodetsko podjetje mora na mejno obravnavo vabiti lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel, in to vsaj 8 dni pred mejno obravnavo (30. člen ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi; lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče (prvi odstavek 31. člen ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN). Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, v skladu s četrtim odstavkom 30. člena ZEN, se lahko mejna obravnava opravi brez njega; v tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo (sedmi odstavek 31. člena ZEN). O mejni obravnavi se sestavi zapisnik, ki je sestavni del elaborata o ureditvi meje (32. člena ZEN). Geodetska uprava mora, če zahteve za evidentiranje urejene meje ne zavrne ali zavrže, povabiti lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje, ter vabilu priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje, ter jih opozoriti na dejstvo, da če se v 15-ih dneh od vročitve vabila ne bodo izjavili o poteku predlagane meje, da se bo štelo, da se s predlagano mejo strinjajo (36. člen ZEN). Če pa se lastniki, ki se niso udeležili mejne obravnave, s prikazano mejo ne strinjajo, jih mora upravni organ v svoje prostore povabiti na ustno obravnavo; če se vabljeni lastniki ustne obravnave ne udeležijo, se šteje, da se s potekom meje strinjajo, če pa se obravnave udeležijo in meja še vedno ostane sporna, jih upravni organ 1. stopnje napoti na sprožitev postopka sodne ureditve meje (38. člen ZEN).

7. V obravnavanem primeru iz listin upravnega spisa izhaja sicer nesporno dejstvo, da je bil postopek začet skladno z določbo 11. člena ZEN, na podlagi zahteve B.B., solastnika zemljišča parc. št. 620, 621 (skupaj z A.A.), ki ji je bil priložen elaborat. V zadevi prav tako ni sporno, da so v postopku ureditve meje sodelovale stranke C.C., lastnik parcel 887, A.A. in pooblaščenec, odvetnik D.D. za parcele 622/1, 622/2, 623, 624, 626, 633/4 in *205/2 ter A.A. in pooblaščenec odvetnik D.D. ter E.E. za parceli 620, 621, niti ni sporno, da je bila dne 16. 6. 2017 bila izvedena mejna obravnava, na kateri tožnik ni pokazal svoje meje, prav tako ni podpisal izjave o strinjanju s potekom meje.

8. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je bila skladno z določbo 37. člena ZEN za dne 7. 9. 2016 razpisana ustna obravnava, ki se je tožnik ni udeležil, iz zapisnika ustne obravnave pa izhaja, da se je tožnik, ki mu je bilo vabilo pravilno vročeno, dne 30. 8. 2016 oglasil v Geodetski pisarni L. in povedal, da se obravnave, zaradi poteka postopka razdružitve ne bo udeležil in da se bo v sodnem postopku naknadno uredila meja s sosedi. Iz tega razloga je upravni organ tožniku, skladno z določbo prvega odstavka 37. člena ZEN, dne 7. 9. 2016 poslal pisno vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje, dne 7. 10. 2016 pa je tožnik po pooblaščencu organu posredoval izjavo o nestrinjanju z mejo.

9. Zaradi nestrinjanja A.A. z mejo, je geodetska uprava sklicala nadaljevanje ustne obravnave z dne 14. 12. 2016, ki se je je udeležil samo C.C., A.A. pa je organu se je tik pred začetkom ustne obravnave po telefonu sporočil, da se je ne more udeležiti. Geodetska uprava je izostanek A.A. opravičila in še enkrat razpisala nadaljevanje ustne obravnave za dne 16. 1. 2017 in nanjo ponovno povabila vse stranke. Iz zapisnika ustne obravnave z dne 16. 1. 2017 je razvidno, da se tega dne nadaljevane ustne obravnave ni udeležila nobena od vabljenih strank, čeprav so vabila bila vročena pravočasno, sporno v zadevi pa je, ali bi upravni organ moral opravičiti izostanek pravno vabljenega tožnika oziroma njegovega pooblaščenca. Od te ugotovitve je namreč nadalje odvisna uporaba drugega odstavka 38. člena ZEN.

10. Sodišče ugotavlja, da je tožnik 17. 1. 2017, torej po razpisani ustni obravnavi, kar ni sporno, svoj izostanek opravičil in navedel, da se ustne obravnave ni mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov. Opravičilo je dopolnil njegov pooblaščenec, ki je navedel, da stranka zaradi pokvarjenega avta ni mogla obiskati zdravnika. Sporno v zadevi ni niti dejstvo, da tožnik kljub pozivu organa stranka dokazil ni predložil.

11. Sodišče soglaša s toženo stranko, da je zahtevo za predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen), pravilno zahtevala na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP, ki določa, da če povabljeni zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega vzroka ne more priti, mora to takoj po prejemu vabila sporočiti organu, ki mu je vabilo poslal, če nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve. Ob sporočilu organu je treba predložiti dokazilo, ki opravičuje izostanek, razen če to ni mogoče. Če stranka dokazila ne predloži, čeprav bi bilo to mogoče, se šteje, da izostanek ni opravičen. Sodišče soglaša tudi z nadaljnjim zaključkom tožene stranke, da brez dokazila opravičila ni priznala, kar pomeni, da je po ugotovitvi, da je bil tožnik oziroma njegov pooblaščenec izrecno opozorjen na posledice neopravičenega izostanka in da se bo v tem primeru štelo, da se stranka ustne obravnave ni udeležila, pravilno uporabila presumcijo iz drugega odstavka 38. člena ZEN (po kateri se šteje, da se lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje in se mejne obravnave ne udeleži, strinja s potekom predlagane meje).

12. Glede na navedeno, se torej v skladu z drugim odstavkom 38. člena ZEN šteje, da se tožnik strinja s predlogom, potekom predlagane meje, zato je sodišče tožbo po presoji, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče vpogleda v izpodbijane akte, v spis tožene stranke in predlagal svoje zaslišanje. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi odločitev oprta na nesporno in za odločitev relevantno dejstvo, da se tožnik razpisane ustne obravnave dne 16. 1. 2016 ni udeležil in ugotovitev, da opravičila ni izkazal s predloženimi dokazi. Tožnik v tožbi ne zatrjuje, da je te dokaze predložil, niti ne zatrjuje, da jih ni mogel predložiti. Prav tako tožnik predloga, da se ga zasliši, ni substanciral, kar po presoji sodišča pomeni, da pogoji za razpis predlagane ustne obravnave niso bili izpolnjeni, zato je odločitev, na podlagi 59. člena, v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1, sprejelo na seji.

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 37, 37/1, 38, 38/2
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 73, 73/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0Nzkz