UPRS Sodba I U 1606/2017-16

Jedro

Ker je v obravnavnem primeru komisija ocenila, da tožnikov projekt ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, je skladno z določili Javnega razpisa postopanje komisije, ko tožnikove vloge točkovno ni ocenila, saj je točkovna ocena vloge predmet ocene vsebinskih kriterijev razpisa. Ta pa se, kot rečeno, v primeru, ko projekt ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih splošnih kriterijev razpisa, ne opravi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v zadevi Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2017 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju Javni razpis), tožnikovega kulturnega projekta A. v letu 2017 ne sprejme v sofinanciranje (I. točka izreka), ter da stroškov postopka ni (II. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je strokovna programska komisija presodila, da tožnik oziroma njegov projekt ne izpolnjujeta vseh splošnih kriterijev Javnega razpisa, in sicer da tožnik nima ustreznega obsega kakovostnega kulturnega programa v okviru dejavnosti, na katero prijavlja projekt, ker v preteklem letu poleg redne dejavnosti ni samostojno pripravil in izvedel vsaj enega dodatnega projekta, da v zadnjih treh letih ni sodeloval na strokovno spremljanih regijskih ali državnih prireditvah v okviru dejavnosti, na katero prijavlja projekt, da prijavljeni projekt ni zaokrožen, aktualen, ustvarjalen in inovativen oz. nima jasne in kvalitetne vsebinske in oblikovne zasnove in da ne spada med osnovno dejavnost kulturnega društva. Tožnikova vloga zato ni bila ocenjena na podlagi vsebinskih kriterijev. Izpodbijana odločitev je utemeljena na podlagi 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Uradni list RS št. 43/10 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik) ter 19. člena Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo (1. točka izreka) in odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški postopka (2. točka izreka). Iz obrazložitve med drugim izhaja, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju tožnikove vloge upoštevani kriteriji iz Javnega razpisa. Zaradi neizpolnjevanja splošnih kriterijev Javnega razpisa tožnikova vloga ni bila ocenjena na podlagi vsebinskih kriterijev, zato dodatni točki zaradi priznanega statusa društva v javnem interesu nista mogli biti upoštevani.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da mu je toženka povzročila za več kot 3.740,00 EUR škode, v postopku reševanja pa ob diskriminacijski (nezakoniti), načrtovani izločitvi njena strokovna komisija pred ocenjevanjem njegove vloge niti ni pogledala. Meni, da toženka med drugim ni upoštevala 36. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) oziroma ga je upoštevala za svoje prijatelje in favorite (delno ali v celoti), kar je razvidno iz evidence sprejetih vlog in evidence društev s pridobljenim statusom društva v javnem interesu za kulturo. Toženka je njegovo vlogo iz načrtovanih, nezakonitih postopkov izločila, čeprav je striktno sledil razpisnim zahtevam. Navedeno izhaja iz dejstva, da iz odločbe ne izhaja število točk, ki jih je prejel. S tem je bil oškodovan za 3.740,00 EUR. Ne strinja se ugotovitvijo toženke, zlasti glede prvih dveh razlogov iz izpodbijane odločbe. Navaja, da je v svoji vlogi opisal glavne aktivnosti združenja ter predložil celo overjene strokovne ocene pomembnih državnih in mednarodnih kulturno umetniških projektov, izvedenih v Ljubljani, za zadnja tri leta. Sklicuje se na načelo enakosti pred zakonom (enakih možnosti) ponudnikov, 14. člen Ustave RS) in se sprašuje, ali neupoštevanje 36. člena ZDru-1 ne pomeni tudi kršitve Zakona o prepovedi diskriminacije. Predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj zasliši predsednika B., C.C., ki poseduje pisne dokaze o svoji vlogi, ki prav tako ni bila obravnavana, razveljavi izpodbijano odločbo in toženki naloži, naj mu poravna projektno škodo javnega razpisa v višini 3740 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno, naj Javni razpis razveljavi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zaradi osnovanega suma storitve več “KD“ naj sodišče o tem obvesti Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, „Protikorupcijsko komisijo RS“ in Računsko sodišče RS. V dopolnitvi tožbe z dne 14. 6. 2018 pa sodišču predlaga še, naj izpodbijano odločbo odpravi ter toženki naloži plačilo povzročene škode v višini 3.740 EUR.

4. Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da so tožbene trditve neutemeljene, nerazumljive in nasprotne z veljavnimi predpisi. Poudarja, da je tožnikovo vlogo ocenila neodvisna strokovna komisija. Iz ugotovitve komisije, ki jo je toženka povzela v izpodbijani odločbi izhaja, da tožnik ni izpolnjeval splošnih pogojev Javnega razpisa, zato odločitev ne more biti arbitrarna oziroma pavšalna in ne pomeni diskriminacije in posega v tožnikove človekove pravice in svoboščine. Ker tožnikova vloga ni izpolnjevala splošnih pogojev razpisa, ni mogla biti ocenjena na podlagi njegovih vsebinskih kriterijev, zato je pravilno pojasnilo drugostopenjskega organa, zakaj status v javnem interesu tožniku ni prinesel točk. Tožnikove navedbe glede nezakonitega ravnanja, zlorabe javnega položaja, zlorabe ustavnih pravic, diskriminacije in korupcije, ocenjuje kot pavšalne. Na tožbene navedbe, da je tožnik v vlogi opisal glavne aktivnosti svojega združenja pa toženka odgovarja, da se navedeni opisi nanašajo na redno delovanje društva in ne na izvedbo dodatnih samostojno izvedenih projektov. Pojasnjuje, zakaj udeležbe na strokovno spremljanih prireditvah ne dokazujejo minimalnega kvalitativnega nivoja. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o nesprejetju tožnikovega kulturnega projekta A. v sofinanciranje zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev razpisa.

7. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena, da se zagotovi, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem, na razpis prijavljenim, je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev v skladu s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se tudi zagotavlja enako obravnavanje prispelih operacij. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini.

8. Sodišče je torej pri presoji izpolnjevanja razpisnih kriterijev in ocene operacij zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.

9. Uvodoma in v glavnini se tožnikova tožba nanaša na diskriminatornost pri obravnavi njegove vloge, pri čemer pa je po presoji tega ugovora ugotoviti, da očitek ni utemeljen. Tožnikove navedbe o diskriminatornosti so pavšalne, saj tožnik ne navaja dejstev, ki bi jo izkazovale. Dejstvo, da je toženka ocenila, da tožnik ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, ni okoliščina, ki bi utemeljevala zaključek (že na splošni ravni, kot svoj ugovor utemeljuje tožnik), da je bil tožnik obravnavan drugače (neenakopravno, diskriminatorno), kot drugi prijavitelji, iz razlogov, ki ne izhajajo iz kriterijev javnega razpisa. Tožnik tudi ne navaja, da bi toženka pri njemu upoštevala kriterije, ki v razpisu niso bili določeni.

10. Točka 9 Javnega razpisa (Uporaba kriterijev) določa, da bodo prijavljene projekte na podlagi podatkov iz vlog strokovno presojale programske komisije za posamezna področja dejavnosti. Za sofinanciranje bodo predlagale tiste projekte, ki bodo v postopku ocenjevanja v celoti izpolnjevali splošne kriterije razpisa in bodo na podlagi vsebinskih kriterijev uvrščeni višje. Iz besedila citirane določbe torej izhaja, da komisija vsebinske kriterije razpisa oceni le v primeru, ko ugotovi, da prijavljeni projekt kumulativno izpolnjuje vse splošne kriterije razpisa.

11. Ker je v obravnavnem primeru komisija ocenila, da tožnikov projekt ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, je skladno z določili Javnega razpisa postopanje komisije, ko tožnikove vloge točkovno ni ocenila, saj je točkovna ocena vloge predmet ocene vsebinskih kriterijev razpisa. Ta pa se, kot rečeno, v primeru, ko projekt ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih splošnih kriterijev razpisa, ne opravi.

12. Sporna je še pravilnost ugotovitve toženke glede tožnikovega neizpolnjevanja splošnih pogojev razpisa.

13. Splošni kriteriji razpisa so navedeni v 7. točki Javnega razpisa. Iz njih med drugim izhaja (prva alineja prvega odstavka), da predlagatelj posameznega projekta ustreza splošnim kriterijem razpisa, če ima ustrezen obseg kakovostnega kulturnega programa v okviru dejavnosti, na katero prijavlja projekt, kar je v nadaljevanju pojasnjeno, da mora v preteklem letu poleg redne dejavnosti samostojno prijaviti in izvesti vsaj en dodaten projekt. Toženka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnik izkazovanja tega splošnega pogoja ni izkazal. Ker tožnik niti v pritožbi niti v tožbi konkretno ni navedel, da bi bila navedena ugotovitev nepravilna, torej ni zatrjeval, da bi v preteklem letu prijavil in izvedel vsaj en dodaten projekt, ampak je zgolj pavšalno skliceval na v vlogi opisane glavne aktivnosti svojega združenja, ki so jim bile priložene overjene strokovne ocene v Ljubljani izvedenih pomembnih državnih in mednarodnih kulturno umetniških projektov za leta 2014, 2015 in 2016, navedena ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, niti ni sporna. Ker mora, kot rečeno, prijavitelj po določbah Javnega razpisa za pridobitev sredstev kumulativno izpolnjevati vse splošne kriterije razpisa, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita ter utemeljena na 9. točki Javnega razpisa že iz navedenega razloga

14. Sodišču se zato v presojo pravilnosti neizpolnjevanja ostalih splošnih kriterijev razpisa niti ni bilo treba spuščati. Zgolj pripominja, da tožnik s citiranimi navedbami in dokazi konkretno ni zatrjeval nepravilnosti ugotovitve komisije, povzete v izpodbijani odločbi, da njegov projekt ne izpolnjuje tudi drugih v odločbi navedenih splošnih pogojev razpisa.

15. Ker se tožnik sklicuje na 36. člen ZDru-1-UPB2, po katerem se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril (prvi odstavek tega člena), sodišče dodaja, da v obravnavanem primeru, kot povedano, tožnikova vloga zaradi neizpolnjevanja splošnih kriterijev razpisa po vsebinskih kriterijih niti ni bila presojana, zato navedena določba ni mogla biti kršena.

16. Tožnik se sklicuje tudi na 14. člen Ustave RS, vendar v zvezi s tem v tožbi ne navaja nobenih konkretiziranih dejstev oziroma okoliščin, ampak ostaja zgolj na ravni splošnosti, zato sodišče nima podlage za konkretno presojo o teh navedbah. Tudi tožbena navedba o posegu v človekove pravice in svoboščine je zgolj pavšalna in nekonkretizirana ter kot taka ne daje podlage za njeno vsebinsko presojo. Iz istih razlogov tudi ne gre slediti posplošenemu in pavšalnemu tožnikovemu predlogu, naj sodišče o tožbi zaradi osnovanega suma pri storitvi več kaznivih dejanj vpletenih obvesti navedene državne organe, saj za to glede na podatke iz tožbe nima nobene (ne dejanske in ne pravne) podlage.

17. Ker je bil, glede na obrazloženo, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na navedeno je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode v višini 3.740,00 EUR. Poleg tega tožnik škode in njene višine ni z ničemer konkretiziral, še manj izkazal, ampak je s svojimi navedbami o tem ostal zgolj na splošni ravni.

18. Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker navedena dejstva in dokazi glede na razloge za sprejeto odločitev niso pomembni za odločitev oziroma niso taki, ki bi lahko vplivali na (drugačno) odločitev o zadevi; večina predlaganih dokazov pa se nanaša na listine v spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niti ni sporna. Poleg tega je dokazni predlog, in sicer zaslišanje C.C., nedovoljena tožbena novota (52. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj tožnik tega dokaznega predloga ni podal že v upravnem postopku, pa v tožbi za to ni navedel upravičenega razloga.

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 917/2021-20
• UPRS Sodba I U 518/2020-14
• UPRS Sodba I U 536/2020-12