UPRS Sodba I U 2192/2018-13

Jedro

Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v zadevi spremembe podatkov in doplačila dajatev, za blago, deklarirano v carinski deklaraciji za hkratno sprostitev v prost promet in vnos v domačo rabo brez davčno oproščene dobave MRN št. 17SI00191340546103 z dne 26. 1. 2017, določil pravilno tarifno oznako v polju 33, in sicer 3701 30 00 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN), in TARIC kodo 19 (op. sodišča: kot obrazloženo v nadaljevanju, pravilno 90) ter tožniku in deklarantu, družbi A. d.o.o., kot solidarnima dolžnikoma določil in naložil v plačilo znesek doplačila dajatev in zamudnih obresti za predmetno blago, in sicer skupaj 3.457,05 EUR iz naslova carine na industrijske izdelke po erga omnes carinski stopnji 4,90 %.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je deklarant za račun tožnika kot prejemnika blaga pri Oddelku za carinjenje Ljubljana dne 26. 1. 2017 vložil za postopek 40 00 predmetno carinsko deklaracijo, v postavki 2) za 21.700 kosov tiskarskih plošč FIT-Invado različnih dimenzij in jih uvrstil v tarifno oznako 8442 50 00 KN in TARIC kodo 00, po poreklu iz Kitajske, in prijavljeno erga omnes carinsko stopnjo prosto. Oddelek za carinjenje Ljubljana je v fazi carinskega nadzora preveril carinsko deklaracijo s prilogami ter ob prisotnosti predstavnikov deklaranta in tožnika opravil fizični pregled blaga v skladišču. Pri pregledu blaga je bilo ugotovljeno, da gre za tiskarske plošče s trgovskim nazivom FIT‑Invado z različnimi oznakami in dimenzijami ter da stanje blaga ustreza podatkom na predloženem računu št. EU161124005DC z dne 16. 12. 2016 in packing listi z isto številko in datumom. Tožnik je v postopku carinjenja blaga podal izjavo, da se tiskarske plošče razlikujejo samo po dimenzijah ter da se v ničemer ne razlikujejo od tiskarskih plošč, ocarinjenih v predhodnih pošiljkah, za katere so bili že odvzeti vzorci blaga in izdana strokovna mnenja (naštel je številke carinskih deklaracij, zapisnikov o jemanju vzorcev ter mnenj o uvrstitvi blaga Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri Generalnem finančnem uradu v Ljubljani). V zvezi z ugotovitvami opravljene kontrole blaga in priloženih dokumentov je Oddelek za carinjenje Ljubljana dne 1. 2. 2017 sestavil zapisnik o preverjanju carinske deklaracije, št. DT 4245-122/2017-2. Iz zapisnika izhaja, da je bilo blago v postavki 2) carinske deklaracije nepravilno uvrščeno v tarifno oznako 8442 50 00 in TARIC kodo 00, s prijavljeno erga omnes carinsko stopnjo prosto za blago s kitajskim poreklom. Za to blago je ugotovil da gre za pravokotne aluminijeve plošče, na katere je nanesena plast materiala, občutljivega na infrardečo svetlobo valovne dolžine 830 nm. Plast nanesenega materiala še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Plošče se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč. Blago s takšnimi lastnostmi se pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 z erga omnes carinsko stopnjo 4,9 % za blago s kitajskim poreklom. V zapisniku je navedel tudi podlage za utemeljitev uvrstitve blaga v to tarifno oznako. Zapisnik je bil vročem tožniku in deklarantu, ki sta nanj podala pripombe in se pri tem sklicevala tudi na latvijsko zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanju ZTI) št. LV MP-16-18 z dne 11. 5 2016 kot dokaz o pravilnosti uvrščanja v tarifno oznako 8442 50 80 KN (v letu 2017 te tarifne oznake ni bilo več) in TARIC kodo 00. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odgovoril na pripombe ter jih kot neupoštevne zavrnil.

3. Tožnikovi pritožbi zoper izpodbijano odločbo je drugostopenjski organ delno ugodil in v skladu s pooblastili iz 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 1. točki izreka izpodbijane odločbe navedeno TARIC kodo 19 nadomestil s pravilno TARIC kodo 90, v ostalem pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe, vključno z odgovori na pripombe na zapisnik. V zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami je pojasnil, da KN, uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je izdelal Svet za carinsko sodelovanje (zdaj Svetovna carinska organizacija, v nadaljevanju SCO) in ki je bil uveden z mednarodno konvencijo. KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke navedenega harmoniziranega sistema, le sedma in osma tarifna številka pomenita nadaljnjo razdelitev samo v okviru KN. Različica KN, ki je veljala v letu 2017, je del priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 (Uradni list EU L 294 z dne 28. 10. 2016). KN med drugim vsebuje splošna pravila za razlago KN ter seznam carin. Blago se v KN uvršča v skladu s splošnimi pravili za razlago KN ter v skladu z opombami k oddelkom in poglavjem KN, tarifnim številkam in podštevilkam ter dodatnimi opombami. Pri uvrščanju je potrebno upoštevati tudi pojasnjevalne opombe h KN ter Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (v nadaljevanju tudi pojasnjevalne opombe HS ali POHS), ki jih izdaja SCO. Plošče FIT-Invado so bile deklarirane v tarifno oznako 8442 50 00 KN in TARIC kodo 00 s poimenovanjem: Stroji, aparati in naprave (razen obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 8456 do 8465) za pripravljanje ali izdelovanje plošč, valjev ali drugih tiskarskih oblik; plošče, valji ali druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani): - Plošče, valji in druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani), z erga omnes carinsko stopnjo prosto za blago s kitajskim poreklom. Prvostopenjki organ pa je za deklarirano blago določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 s poimenovanjem: Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: - Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm; - - drugo z erga omnes carinsko stopnjo iz tretjih držav 4,90 %. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga so na splošno objektivne značilnosti in lastnosti blaga, ki so opredeljene v poimenovanju tarifne številke KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij. Značilnosti in lastnosti konkretnega blaga so ugotovljene na podlagi fizičnega pregleda blaga v fazi carinskega nadzora listin, ki so bile priložene predmetni carinski deklaraciji, predvsem tožnikove izjave, da se ne razlikujejo od tiskarskih plošč iz predhodnih pošiljk, za katere so bili vzeti vzorci in izdana strokovna mnenja Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri Generalnem finančnem uradu v Ljubljani, ter iz opisa blaga, podatkov o izdelku in podatkov spletnih strani kitajskega proizvajalca K. L.T.D. Pri konkretnem blagu gre za pravokotno aluminijasto ploščo, na katero je nanesena plast materiala, občutljivega na infrardečo svetlobo valovne dolžine 830 nm. Plast nanesenega materiala še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Plošče različnih dimenzij se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč. Blago s takšnimi lastnostmi pa se pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Tarifna oznaka je bila določena ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature 1 in 6; opombe 2 k 37. poglavju; besedila k oznaki KN 3701, 3701 30 00 in besedila k oznaki TARIC 3701 30 00 90; pojasnjevalne opombe HS k 37. poglavju pod splošno; pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3701 (A); pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3705, četrti odstavek izključitev (c), pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8442 (C) tretji odstavek, pojasnjevalne opombe HS k XV. oddelku izključitve (d) in mnenja o uvrstitvi blaga, ki ga je sprejela SCO na svoji 55. seji marca 2015. Glede slednjega (tj. mnenja, ki ga je SCO sprejela na svoji 55. seji v marcu 2015) drugostopenjski organ pritrjuje stališču, da mnenja sicer niso pravno zavezujoča, pomenijo pa napotila, ki prispevajo k razlagi vsebine različnih številk KN. Sestava plošč v mnenju SCO je podobna ploščam FIT-Invado. Drugačen način delovanja pa ne izključuje dejstva, da se take plošče uvrščajo pod tarifno številko 3701 (napačno v odločbi 7301). Glede ZTI, na katere se sklicuje tožnik, drugostopenjski organ za nemško ugotavlja, da slika ni usklajena z opisom blaga (v opisu piše, da je neosvetljena, ista slika je tudi pri zahtevku in je bila očitno samo pripeta k ZTI), italijanska ZTI je bila razveljavljena (3. 7. 2017) zaradi napačne uvrstitve blaga, latvijska ZTI, ki jo je tožnik sicer predložil, pa je bila razveljavljena 31. 12. 2016 zaradi spremembe tarifne oznake, sklicevanje na slednjo pa ne vpliva na odločitev v tem postopku, saj je prvostopenjski organ sam opravil fizični pregled blaga v fazi carinskega nadzora in je tako sam prišel do rezultatov preverjanja blaga, ki narekujejo uvrstitev blaga v drugo tarifno oznako ter posledično odmero izostalega carinskega dolga. Evropska komisija je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2246 dne 30. novembra 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki uvršča v KN neosvetljene aluminijaste plošče (t.i. pozitivne termalne plošče, občutljive na laserske diode), pravokotne oblike, z eno stranjo daljšo od 255 mm, na eni strani premazane z emulzijo (ki vsebuje predvsem smolo, topno v alkalnem mediju, eno ali več IR (infrardečih) barvil (svetlobno-termični pretvornik) in preprečevalec topnosti (barvilo)), ki so občutljive na infrardeče laserske diode z valovno dolžino 830 nm. Namenjene so za uporabo z opremo CTP (tehnologija računalnik - plošča) za srednje in velike naklade. Za podaljšanje življenjske dobe končanega izdelka se plošče s posebnim postopkom "zapečejo", da se slika utrdi, potem ko je bila razvita. V skladu s to izvedbeno uredbo se takšne plošče uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago KN, opomba 2 k poglavju 37 ter besedilo oznak KN 3701 in 3701 30 00, pojasnjevalne opombe HS k poglavju 37 ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8442, točka (B) in mnenje o uvrstitvi HS 3701.30/1 iz leta 2015. Uvrstitev pod oznako KN 8442 50 00 kot tiskarske plošče je izključena, ker so svetlobno občutljive plošče s tarifno številko 3701 izključene iz tarifne številke 8442. Ta Uredba je začela veljati 28. 12. 2017 in ne določa dodatnih zahtev za uvrstitev zadevnega proizvoda, temveč je razlagalna, kar pomeni, da je pravilnost uvrstitve, ki jo uredba določa, odvisna od dejstev in pravnih pravil, ki jih je mogoče uporabiti tudi za nazaj. To kaže, da je bila deklaracija spornih plošč nepravilna, ravnanje prvostopenjskega organa, ki je določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 in obračunal razliko uvoznih dajatev, pa je bilo pravilno in zakonito. Glede pritožbenega očitka o možnosti pritegnitve lastnega izvedenca pritožbeni organ odgovarja, da je bil pritožnik seznanjen z ugotovitvami v zapisniku o preverjanju carinske deklaracije, da je sam podal izjavo o predhodnih pošiljkah enakega blaga istega kitajskega dobavitelja, za katere so bili že vzeti vzorci in dana strokovna mnenja o uvrstitvi blaga v drugo tarifno oznako, ter je imel možnost nasprotovati kot tudi predlagati dokaze, vključno s predlogom za postavitev izvedenca, ki ga pa pritožnik pred izdajo izpodbijane odločbe v pripombah na zapisnik ni podal. Neutemeljeni so tudi očitki glede opustitve dolžnosti ustne obravnave in sklicevanje na to, da so bili odvzeti vzorci ter opravljena analiza blaga. V konkretnem primeru je Oddelek za carinjenje Ljubljana sam opravil fizični pregled blaga v fazi carinskega nadzora listin, ki so bile predložene predmetni carinski deklaraciji, ne pa vzetih vzorcev in strokovnega mnenja carinskega laboratorija, kot so pritožbeni očitki. Strokovno mnenje Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem Finančnem uradu v Ljubljani pa ni izvedeniško mnenje v smislu ZUP, saj je omenjeni sektor organizacijska enota Generalnega finančnega urada, ki posameznim finančnim uradom zagotavlja strokovno pomoč za odločanje v konkretnih zadevah. Če uradna oseba razpolaga s strokovnim znanjem za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki so pomembna za rešitev stvari, pa glede na 1. odstavek 189. člena ZUP postavitev izvedenca ni potrebna. Očitki o pristranskosti carinskega laboratorija so pavšalni, neutemeljeni in z ničemer izkazani. Glede prevoda Pojasnjevalnih opomb HS v slovenski jezik organ pojasnjuje, da so opombe zgolj pripomoček pri vsakodnevni uporabi skupne carinske tarife EU in element pri pojasnjevanju in tolmačenju tarifnih številk in podštevilk, njihov uraden prevod v slovenski jezik pa ne obstaja zaradi nerešenega spora, vezanega na avtorske pravice SCO, zato organ kot delovno gradivo uporablja neuraden prevod. V izpodbijani odločbi je navedeno besedilo vsake podlage, s katero je prvostopenjski utemeljil odločitev glede pravilne uvrstitve blaga, pri čemer pa so bile Pojasnjevalne opombe HS v tem delu sicer prevedene v slovenski jezik in objavljene v Uradnem listu RS, št. 77 z dne 22. 9. 1999 ter se v tem delu tudi kasneje niso spremenile.

4. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Zatrjuje tudi ničnost izpodbijane odločbe. Ne strinja se z uvrstitvijo v tarifno oznako KN 3701 30 00 in TARIC kodo 90. Navaja, da so v prejšnjih postopkih bili odvzeti vzorci blaga in izdana mnenja o uvrstitvi blaga (citira sedem mnenj), kar pomeni, da je prvostopenjski organ pritegnil izvedenca iz carinskega laboratorija, ki je opravil ogled odvzetih vzorcev brez navzočnosti tožnika, čeprav je to po 200. členu ZUP obvezno. Tožniku tudi ni vročil rezultatov ogleda in izvedenskega mnenja. Poleg tega je v primeru ogleda po 154. členu ZUP obvezna obravnava, ki je pomembna procesna in ustavna pravica, o čemer tožnik široko pravnoteoretično razloguje. Dodaja, da je ZUP namenjen varovanju strank pred samovoljo države in citira tujo sodno prakso. Izpodbijana odločba temelji na domnevah in nepreverjenih podatkih, kar je v nasprotju z načeli Ustave. Davčni organ je selektivno ugotavljal dejstva, s čimer je kršil temeljne ustavne pravice stranke do poštene obravnave, kar pomeni kršitev ustavnega načela pravne države. Davčni organ arbitrano, brez navedbe predpisa zavrača prejete račune. Sodišču predlaga, naj pritegne izvedenca, ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki na carinski deklaraciji, ter naj zasliši predstavnika tožnika B.B., direktorja sektorja grafični materiali, in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Drugostopenjski odločbi očita naslednje nepravilnosti: neupoštevanje nemške, italijanske in latvijske ZTI ni na mestu, saj so v času uvoza vse tri bile veljavne in se jih je lahko uporabilo še v zakonsko določenem obdobju po preklicu ZTI; Sektor za tarifo brez computer to plate opreme ne more izvesti pravih laboratorijskih testov za blago, kakršno je sporno; toženka priznava neenotno uporabo KN v okviru EU in kaže na pomanjkljivo dikcijo in napake v besedilih teh virov, pri čemer do razjasnitve teh nedoslednosti GFU ni zaščitil interesov tožnika in ga je s tem postavil v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi evropskimi distributerji, s čimer je bil tožnik v deprivilegiranem položaju, posredno pa postajajo nekonkurenčne tudi slovenske tiskarne, s čimer Finančna uprava krši 64. in 66. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, dodatno pa je problematična še časovna vrzel; fizični pregled, ki je bil opravljen, lahko le potrdi podatke glede količine in vrste blaga ter ustrezne dokumentacije, ne more pa potrditi pravilnosti uvrstitve blaga v tarifno oznako, tožnik pa je izjavil le, naj se novi vzorci po nepotrebnem več ne jemljejo in da se ne strinja z utemeljitvami o uvrščanju blaga v tarifno oznako in TARIC kodo. Očita kršitev načela enakosti pred zakonom, ker je prvostopenjski organ uporabil POHS, ki niso dostopne v uradnem jeziku organa. POHS in stališča o uvrstitvi blaga nista del konvencije in nista pravno obvezujoča, poleg tega pa je med leti 2007 in 2012 prišlo do velikih sprememb harmoniziranega sistema, zato so z začetkom leta 2012 začele veljati nove pojasnjevalne opombe, ki pa niso uradno prevedene. Nedostopnost konkretnega podzakonskega akta je v nasprotju s pogojem dostopnosti zakona (accessibility criteria). Poleg tega KN očitno ni bila jasna glede uvrščanja zadevnega blaga in ni izpolnjen pogoj jasnosti zakona (reasonable clarity requirement), pri naknadnem obračunu pa je potrebna istovetnost prejšnje in nove upravne stvari, ki je nujno povezana s pojmom poznejše spremembe pravnomočnega upravnega razmerja, razlog za spremembo pa je lahko le novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito, a je del prejšnjega dejanskega stanja; FURS pa v zapisniku ni ugotovil, za kakšno novo dejstvo gre in s katerimi dokazi je ugotovljeno. Sodišču predlaga, naj skliče glavno obravnavo in odloči v sporu polne jurisdikcije, odpravi izpodbijano odločbo in ustavi postopek, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ponovi: (i) da ni bilo kršitev pravil o obravnavi in tožnikove pravice predlagati dokaz z izvedencem, saj je bil fizično pregled blaga opravljen tudi v prisotnosti tožnika, ni pa bil opravljen ogled že odvzetih vzorcev brez tožnikove navzočnosti, tožnik pa je izjavil, da se v tej zadevi obravnavane plošče ne razlikujejo od tistih, za katere so že bili odvzeti vzorci, poleg tega pa je tožnik imel možnost podati pripombe in tudi dokazni predlog za postavitev izvedenca, a tega v pripombah ni predlagal; strokovno mnenje Sektorja za tarifo pa tudi sicer ni izvedensko mnenje v smislu ZUP, ker gre za organizacijsko enoto GFU; (ii) kakšni so razlogi za neobstoj uradnega prevoda pojasnjevalnih opomb in da se v merodajnih delih le-te od 1999, ko je bil napravljen uradni prevod, niso spremenile, zaradi česar je bil razlog, da so bile v letu 2012 sprejete nove, očitno v spremembi na drugih področjih, ne pa v delu, ki se nanaša na tiskarske plošče; (iii) da je Izvedbena uredba 2017/2246 razlagalne narave in da je uvrstitev tiskarskih plošč pod KN 8442 50 00 izključena, sama uredba pa potrjuje, da je bila uvrstitev blaga s strani prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, prvotna deklaracija pa nepravilna; sklicevanje na deprivilegiran položaj ne more biti razlog za nepravilno uvrščanje blaga; (iv) v postopku, ki je predmet te zadeve, je prvostopenjski organ opravil pregled blaga in sam prišel do rezultatov preverjanja lastnosti blaga, zato tožnikovo sklicevanje na tuje ZTI ni bilo upoštevno. Dodaja, da prehodno obdobje po sprejetju izvedbene uredbe za imetnike ZTI pride v poštev le ob odobritvi v tej zvezi vložene zahteve. Po toženkinem mnenju ni razloga za zaslišanje predlaganih oseb glede na to, kako so se ugotovile lastnosti spornega blaga, ki so bile podlaga za uvrstitev v KN.

6. V pripravljalni vlogi se tožnik sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut. Ponavlja, da bi morala biti v zadevi opravljena v upravnem postopku ustna obravnava, da so imeli med januarjem in novembrom 2017 vsi upravičenci ZTI še možnost deklarirati blago po v ZTI določeni tarifni številki, toženka pa je vztrajala pri svoji interpretaciji in tožniku naložila plačilo dodatnih dajatev, še več, imetniki ZTI so ob izpolnjevanju vseh zakonskih omejitev v EU lahko koristili ugodnejše pogoje vse do marca 2018, tožnik pa je doplačal dajatve še za obdobja vse od januarja 2014 dalje. Pravnoformalno ZTI seveda lahko uporablja le imetnik takšne odločbe, a če so tuji organi za enako blago istega dobavitelja izdali ZTI, ima tožnik prav, da se konkretno blago lahko uvršča pod št. 8442. Primer je predložena latvijska ZTI. Tožnik je svoj dolg že plačal, a se je zaradi nestrinjanja hkrati pritožil. Predmetne zadeve ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spornih tožnikovih uvozov istega tipa plošč istega dobavitelja, čeprav je bil v predmetni zadevi opravljen le fizični pregled brez vzorčenja, v ostalih zadevah pa so bila opravljena številna vzorčenja in so bila izdelana številna strokovna mnenja Sektorja za tarifo, ki jim tožnik v ločenih postopkih tudi oporeka. To se nanaša tudi na toženkino revizijo vseh ostalih tožnikovih carinskih postopkov od leta 2014 dalje. Tožnik zato sodišču predlaga, naj pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti isti toženki, saj bo šele po pregledu vseh jasen obseg spora (ki znaša 61.427,96 EUR).

7. Toženka v pripravljalni vlogi replicira, da časovna vrzel na odločitev ni vplivala in da uvrščanje tiskarskih plošč v tarifno št. 8442 v nekaterih drugih državah ne pomeni, da prvostopenjski organ ne bi smel sam opraviti pregleda blaga ter sam sprejeti odločitve glede uvrstitve blaga v KN. Obstajajo pa tudi tuje ZTI, po katerih so bile tiskarske plošče uvrščene pravilno in primere katerih je toženka sodišču predložila v zadevi I U 2111/2018. Sklicevanje tožnika na deprivilegiran položaj v primerjavi z evropskimi uvozniki istega materiala tako ne more biti razlog za napačno uvrščanje blaga.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločba izdana skladno z zakonom ter kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njenim razlogom in razlogom drugostopenjske odločbe ter se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

10. Sklicevanje na razloge izpodbijane odločbe in drugostopenjske odločbe iz prejšnjega odstavka je v obravnavanem primeru še posebej na mestu, upoštevaje identičnost navedb tožbe v predmetnem upravnem sporu in navedb, ki jih je tožnik v upravnem postopku podal v svoji pritožbi. Že na tožnikove pripombe je bilo po presoji sodišča z izpodbijano odločbo ustrezno in konkretno odgovorjeno, še toliko bolj pa to velja za drugostopenjsko davčno odločbo, s katero je bilo izčrpno odgovorjeno na vse pritožbene argumente, čemur pa tožnik s tožbo konkretizirano ne nasprotuje, temveč svoje argumente v pretežni meri le ponavlja. Dejstvo je, da je glavna vsebina tožbe enaka vsebini pritožbe, tožnik pa je v vsebinskem smislu v svoji tožbi dodal le še nekatera pravnoteoretična naziranja ter analizo in kontriranje razlogom druge stopnje.

11. Glede slednjega sodišče sodi, da gre kljub vsemu dejansko za ponovitev pritožbenih razlogov, saj je drugostopenjski organ podal obrazložitev glede vseh pritožbenih razlogov, tožnik pa sedaj le-te ponovno navaja z zanikanjem stališč drugostopenjskega organa. V predmetni upravni zadevi laboratorijski testi blaga niso bili izvedeni, temveč je bil napravljen le fizični pregled blaga ob prisotnosti (tudi) tožnika. Tožbene navedbe o tem, da Sektor za tarifo brez computer to plate opreme ne more izvesti pravih laboratorijskih testov za blago, kakršno je sporno, zato niso merodajne. Merodajne pa niso tudi zato, ker tožnik niti ne zatrjuje, da Sektor za tarifo takšne opreme ne bi imel. Navedbe o nekonkurenčnosti slovenskih tiskarn niso upoštevne, saj vsled subjektivne koncepcije upravnega spora tožnik ne more uveljavljati kršitve pravic oziroma varovati interesov tretjih oseb.

12. Glede tožnikovih naziranj v zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS (da zanje ni bil izpolnjen pogoj dostopnosti zakona, ker niso bile objavljene) je ustrezno odgovoril že drugostopenjski organ v svoji odločbi, tj. da v danem primeru ne gre za pravni akt. Tožbeno navedbo, da za pojasnjevalne opombe tudi ni bil izpolnjen pogoj jasnosti zakona, pa sodišče zavrača, saj se tožnik v tej zvezi sklicuje na (druge) carinske deklaracije, na podlagi vpogleda v katere naj bi bilo razvidno, da je bilo blago v pretežnem delu pregledano in ocenjeno. To pomeni, da se tožnik tozadevno sklicuje na druge postopke in ne na tega, ki je bil predmet upravne zadeve, ki jo sodišče presoja v tem upravnem sporu. Zato so te tožbene navedbe neupoštevne.

13. Tožnikov predlog, naj sodišče pregleda še ostale tožbe, ki jih je tožnik vložil proti isti toženki, je neosnovan. Tožnik s tožbo svojih zahtevkov ni kumuliral (in denimo hkrati izpodbijal več upravnih aktov na podlagi 35. člena ZUS-1), ravno tako pa glede na število vloženih tožb niso izpolnjeni pogoji za izvedbo vzorčnega postopka (43. člena ZUS-1). Navedeno pomeni, da je tožnikova tožba, ki jo je vložil le zoper izpodbijano odločbo, samostojna in kot takšna tudi predmet samostojne obravnave v tem upravnem sporu.

14. Tožnikovo sklicevanje na tuje ZTI po presoji sodišča v tej zadevi tudi ni upoštevno, kot to navaja tudi že sam tožnik. Namreč, gre za ločene postopke, v katerih so zavezanci bili obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Zato neposredna uporabnost teh ZTI za predmetni upravni spor ni možna; indikativnost teh tujih ZTI pa je tudi izpodbita glede na ugotovitve drugostopenjskega davčnega organa, da sta bili latvijska in italijanska ZTI razveljavljeni, nemška slika pa ni bila usklajena z opisom blaga, predvsem pa glede na to, da so bile v Avstriji, Španiji in Romuniji izdane tudi drugačne ZTI, torej s pravilno uvrstitvijo, česar tožnik, čeprav so mu bile te ZTI v zadevi I U 2111/2018 vročene skupaj z vlogo toženke, niti ni prerekal. Sklicevanje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut je po presoji sodišča neupoštevno, ker je povsem pavšalno in tožnik sploh ne pove, kam s temi referencami meri. Tudi tožbena navedba, da davčni organ arbitrano, brez navedbe predpisa zavrača prejete račune, ni upoštevna, saj v predmetni zadevi niso sporni nobeni prejeti računi. Tožbeni razlog ničnosti izpodbijane odločbe pa je zgolj navržen, brez da bi bila v tej zvezi podana kakršnakoli argumentacija, zato ga sodišče na podlagi same tožbe ne obravnava.

15. Ker tožnik v vsebinskem smislu, razen ponavljanja pritožbenih navedb in neupoštevnih (kot obrazloženo v nadaljevanju) dokaznih predlogov, ne pove ničesar, se sodišče, kot rečeno, sklicuje na obe davčni odločbi in glede na njuno izčrpnost v zadevi ne dodaja ničesar drugega. Sodišče nepravilnosti, na katere pazi uradoma (ničnost), tudi ni ugotovilo. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa so neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Vsled zavrnitve tožbe vsaka stranka trpi svoje stroške postopka skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Tožnik je sicer v tožbi predlagal, naj sodišče „skliče glavno obravnavo“ ter pritegne izvedenca, ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki na carinski deklaraciji, ter zasliši predstavnika tožnika B.B., direktorja sektorja grafični materiali, in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Vendar pa sodišče te dokazne predloge zavrača kot tožbene novote na podlagi tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Ker je tožnik torej podal samo takšne dokazne predloge, ki se pri odločitvi ne upoštevajo, je sodišče na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo na seji senata.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1679/2018-16
• sodba IV U 80/2012
• UPRS Sodba I U 2115/2018-15