<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 411/2019-12

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.411.2019.12
Evidenčna številka:UP00042208
Datum odločbe:22.04.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Gantar (preds.), Liljana Polanec (poroč.), Jure Likar
Področje:PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu

Jedro

Tožnik je imel že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu z dne 28. 12. 2018 in hkrati še odločila, da posebni stroški v zvezi s tem postopkom niso nastali.

2. V obrazložitvi navaja, da se je tožnik v času od 20. 12. 2018 do 27. 12. 2018 pri Javni agenciji RS za varnost prometa A. udeležil rehabilitacijskega programa za izbris štirih kazenskih točk, ki ga je določil pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti ZD A., Center medicine dela, prometa in športa, na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda z dne 30. 11. 2018, kar tožnik izkazuje s potrdilom omenjenega centra z dne 30. 11. 2018, ki ga je tožena stranka prejela dne 28. 12. 2018. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 53. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), katere vsebino tudi povzema. Po pregledu spisovne dokumentacije in vpogledu v EKT ugotavlja, da je tožnik že dne 30. 10. 2018, to je pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa – edukacijske delavnice, presegel 17 kazenskih točk, kar pomeni, da so že bili izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je bilo o tem obveščeno Okrajno sodišče v A. Glede na navedeno je bilo treba odločiti tako kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka njegovo zahtevo za izbris štirih kazenskih točk neutemeljeno zavrnila. Poudarja, da je po opravljenem zdravniškem pregledu opravil rehabilitacijski program, s čemer je pridobil pravico do izbrisa štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk. Treba je namreč upoštevati ratio legis, ki se kaže v tem, da se po določbah ZVoz-1 pravnomočno kaznovanemu, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa in o tem predloži potrdilo opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke kljub temu, da je tožnik na dan udeležbe v rehabilitacijskem programu že presegel 17 kazenskih točk. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi (op. sodišča pravilno: odpravi) ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi vrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je imel tožnik na dan 4. 12. 2018 v evidenco vpisanih skupno 19 kazenskih točk, kar pomeni, da je presegel 18 kazenskih točk, tako da je že izpolnjeval pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato je o tem obvestila Okrajno sodišče v A. in mu posredovala obvestilo o doseženem številu kazenskih točk, na podlagi katerega sodišče odloča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno pri tožniku niso bili izpolnjeni pogoji za izbris štirih kazenskih točk, zaradi česar je izbris štirih kazenskih točk iz evidence zavrnila. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Zahteva tudi vrnitev stroškov postopka.

5. Tožnik je vložil še pripravljalno vlogo, v kateri poudarja, da je tudi v primeru, ko je napoten na izvajanje programa, ko je presegel 18 kazenskih točk, treba opraviti izbris štirih kazenskih točk, saj je tak zakonodajalčev namen in je v kakršnemkoli drugačnem primeru izpodbijana odločba nezakonita.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi določb 53. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), ki ureja udeležbo v rehabilitacijskih programih.

8. Po določbi tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 se ustreznega rehabilitacijskega programa iz prvega odstavka tega člena, ki ga določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda, lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 grama do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, se z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja se štiri kazenske točke na podlagi prejšnjega odstavka izbrišejo le enkrat v dveh letih ne glede na to, ali je dodatno opravil tudi program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za imetnike veljavnega vozniškega dovoljenja, ki so dosegli ali presegli štiri kazenske točke in niso presegli 17 kazenskih točk, ali če je dodatno opravil zdravstveni pregled s svetovanjem (četrti odstavek 53. člena ZVoz-1).

9. Na podlagi citiranih določb ZVoz-1 je bil tožnikov zahtevek za izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu tudi po presoji sodišča pravilno zavrnjen.

10. Iz podatkov v spisu in iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je imel tožnik že dne 4. 12. 2018, to je pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa, v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa, v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.

11. V konkretnem primeru se ratio legis kaže v tem, da se štiri kazenske točke lahko izbrišejo iz evidence kazenskih točk samo tistemu, ki pred pričetkom udeležbe v rehabilitacijskem programu ni presegel 17 kazenskih točk, ne pa tudi tistemu, ki je na dan udeležbe v rehabilitacijskem programu že presegel 17 kazenskih točk in s tem izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot to nepravilno razlaga tožnik v tožbi.

12. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker tožnik v tožbi ni navedel nobenih konkretnih trditev ali predlagal takšnih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev.

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 53, 53/3, 53/4
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 22, 22/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0NDg1