UPRS Sodba I U 1051/2019-7

Jedro

Tožena stranka svoje presoje, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi se tožnik utemeljeno bal napadov skupine Boko Haram, ni utemeljila na oceni, da tožnikove navedbe o tem niso verodostojne, temveč na ugotovitvah, da se je napad pripadnikov te skupine na tožnikovo hišo zgodil dve leti pred njegovim odhodom iz Nigerije ter da v Lagosu, od koder prihaja tožnik, ni varnostnih težav ali incidentov, povezanih z skupino Boko Haram. Prav tako je ocenila, da tožnik ne predstavlja grožnje tej ekstremistični skupini, zato ni nevarnosti, da bi ga pripadniki te skupine želeli usmrtiti. Tožnik ne izpodbija nobene od teh ugotovitev, zato so tožbene navedbe v zvezi z ogroženostjo tožnika s strani skupine Boko Haram neutemeljene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. V uvodu obrazložitve odločbe je povzela tožnikove navedbe, ki jih je podal v prošnji za mednarodno zaščito ter na osebnih razgovorih in sicer, da prihaja iz Nigerije, da je pripadnik etnične skupine Igbo in kristjan. Izvorno državo je zapustil 18. 8. 2016 in v Slovenijo prišel z ladjo kot slepi potnik.

2. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi nadalje povzela tožnikove navedbe iz osebnega razgovora dne 4. 10. 2016 v zvezi z napadom skupine Boko Haram na hišo v kateri je živel, nasiljem te skupine v zvezni državi Kano State, kamor se je nato preselil, njegovo selitvijo v Lagos in pridružitvijo gibanju Massob ter demonstracijami, organiziranimi s strani tega gibanja v decembru 2015.

3. Na osebnem razgovoru dne 23. 11. 2016 je tožnik navedel še dodatne podatke o gibanju Massob, napadu skupine Boko Haram na njegov dom v A., policijskim nasiljem nad člani gibanja Massob in svoji aretaciji septembra 2015. Na tem razgovoru je tožena stranka preverjala tudi tožnikovo poznavanje zgodovine Biafre in simbolike njene zastave.

4. Tožena stranka je dne 17. 8. 2017 zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito, tožnik je zoper odločitev vložil tožbo, na podlagi katere je Upravno sodišče odločbo tožene stranke dne 20. 12. 2018 odpravilo.

5. V ponovnem postopku je tožena stranka s tožnikom opravila nov osebni razgovor dne 21. 3. 2019 in ga pozvala, da pridobi dokazila o svoji istovetnosti, s čimer se je tožnik strinjal. Dne 12. 2. 2019 je sicer toženi stranki predložil izkaznico gibanja Massob, za katero je na osebnem razgovoru 4. 10. 2016 navedel, da je nima. Glede tega je pojasnil, da je prej ni imel, ker je še čakal na njeno izdajo. Za izdajo je zaprosil v maju ali juniju 2016. Na plastificiranje kartice ni mogel počakati, ker je moral pobegniti iz Nigerije, v času med zaprosilom za izdajo kartice in odhodom iz Nigerije pa je ni mogel prevzeti, ker je bil v priporu, ker je nosil oblačila s simboli Biafre in bil obtožen kaznivega dejanja izdaje. Zapisnik policijske postaje o tem prijetju in obtožnico je po tem, ko so ga izpustili, raztrgal, ker ju ne potrebuje in z njima ni želel več imeti opravka. Tega dogodka prej v postopku ni omenil, ker se je bal, da bo vrnjen v Nigerijo in ker je bil preveč prestrašen. Leta 2017 je nato tožnik dal izkaznico odvetnici B.B. in je zato ni mogel izročiti pristojnemu organu.

6. Na zahtevo uradne osebe je navedel še nekaj podatkov o zgodovini in organizaciji gibanja Massob ter demonstracijah decembra 2015.

7. Kot razloge, zaradi katerih je zapustil izvorno državo, je tožnik navedel, da jo je zapustil zaradi težav s policijo, po tem, ko je bil aretiran na protestih. Sicer je bil priprt sedemkrat, dvakrat zaradi sodelovanja na protestih, petkrat pa zaradi zapletanja v pretepe. Razen na demonstracijah, ga policija ni nadlegovala, niti ni bil sodno preganjan zaradi članstva v gibanju Massob.

8. Glede ogroženosti v primeru vrnitve v Nigerijo je tožnik navedel, da je ogrožen, ker ne ve, kakšne so sedaj v Nigeriji razmere glede javljanja na policijski postaji in ker bi oblasti lahko zoper njega sprožile postopek, ker se ni javljal, ter da bi ga oblast kot pripadnika Biafre gotovo ubila. V Nigeriji ga išče policija, ker se ne javi na policijski postaji, Nigerijo je zapustil, ker noče v zapor.

9. Dne 20. 5. 2019 je tožena stranka s tožnikom opravila še en osebni razgovor v zvezi s potrdilom o kraju izvora, ki ga je tožnik predložil toženi stranki dne 9. 5. 2019.

10. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi nato presojala, ali se je tožnik kar najbolj potrudil za utemeljevanje svoje prošnje, ali je podal utemeljene razloge, zakaj ni mogel predložiti dokazov, ali so njegove izjave skladne in verjetne in ali je za mednarodno zaščito zaprosil takoj, ko je bilo to mogoče.

11. V tem okviru je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni verodostojen, saj je podal preveč neprepričljivih, malo verjetnih in kontradiktornih izjav. Tako je šele na drugem osebnem razgovoru prvič navedel, da je na policijski postaji dobil zapisnik in obtožnico, ki ju je raztrgal, ker ju ne potrebuje (pri čemer je na glavni obravnavi dne 20. 12. 2018 navedel, da v priporu ni dobil nobenih papirjev), prav tako je šele na osebnem razgovoru dne 23. 11. 2016 (in ne že ob podaji prošnje) navedel, da je pripadnik Igbo in član gibanja Massob. Nadalje je tožnik na glavni obravnavi dne 20. 12. 2018 navedel, da je predložil vse dokaze, ki jih je lahko predložil, ob tem pa je bilo že 14. 8. 2018 izdano potrdilo o poreklu, ki je bilo dne 25. 10. 2018 še overjeno na veleposlaništvu Nigerije v Bukarešti. Na obravnavi je tudi navedel, da se jezika igbo v šolah v Nigeriji ne poučuje, iz zapisa na wikipedii pa izhaja, da se v Nigeriji v šolah obvezno poučuje tudi eden od jezikov treh največjih avtohtonih jezikovnih skupin (Hausa, Yoruba, Igbo). Tožnik je glede izkaznice članstva v gibanju Massob dne 4. 10. 2016 navedel, da je nima, nato pa jo je 12. 2. 2019 predložil toženi stranki. Tožena stranka sicer ocenjuje, da je malo verjetno, da je predložena izkaznica zares izdana s strani gibanja Massob, saj je na njej namesto »United States of Biafra« napisano »United State od Biafra«, dvomi pa tudi v to, da je na fotografiji na izkaznici prosilec. Kot malo verjetno ocenjuje tudi navedbo, da tožnik na plastificiranje kartice ni počakal, ker je moral zbežati, saj je iz Nigerije pobegnil avgusta 2018, za izdajo izkaznice pa je zaprosil že v maju ali juniju 2018. Tožena stranka dvomi tudi v pristnost potrdila o izvoru, ki ga je predložil tožnik, saj čez fotografijo ni odtisa pečata, ki je sicer vedno odtisnjen, poleg tega je prosilec na zadnjem osebnem razgovoru navedel, da bo poskušal pridobiti identifikacijski dokument do konca aprila 2019, nato pa je predložil dokument, ki naj bi bil izdan že 14. 8. 2018. Ob tem tožena stranka povzema poročila o tem, da je v Nigeriji ogromno primerov ponarejanja listin.

12. Na podlagi vsega navedenega je tožena stranka zaključila, da splošna verodostojnost prosilca ni ugotovljena, da so njegove izjave malo verjetne, njegovo zatrjevanje, da bi bilo njegovo življenje v primeru vrnitve v Nigerijo ogroženo, pa posplošeno in premalo konkretizirano.

13. V zvezi z upravičenostjo do statusa begunca je tožena stranka ugotovila, da so za to presojo relevantne samo tožnikove navedbe o članstvu v gibanju Massob in diskriminaciji zaradi etnične pripadnosti, ogroženost s strani skupine Boko Haram pa ne, saj je v drugem in zadnjem osebnem razgovoru sploh ni omenjal, kar kaže na to, da to ni bil razlog njegovega odhoda iz države.

14. Glede tožnikovega članstva v gibanju Massob je tožena stranka ugotovila, da je prosilec vanj vstopil iz pragmatičnih in ne ideoloških ali domoljubnih razlogov, zato idealom gibanja zagotovo ni zvest in kot tak oblastnim strukturam Nigerije ne predstavlja nikakršne grožnje. Tožena stranka je na podlagi informacij, ki so jih predložili tožnikovi pooblaščenci, ocenila, da do nasilja nad pripadniki gibanja Massob in pripadniki etnične skupine Igbo res prihaja, vendar pa ne more verjeti tožnikovim navedbam o ogroženosti s strani vladnih struktur, saj tožnik ni viden član gibanja, poleg tega pa tožena stranka tudi dvomi o njegovi veliki politični angažiranosti. Tožnik namreč ni vedel, katerega dne naj bi Biafra razglasila neodvisnost, izjavil je, da se je gibanju pridružil iz pragmatičnih razlogov, napačno je navedel, da je bilo mesto Asaba, kjer je rojen, priključeno Biafri, kot vodjo gibanja je navedel napačno osebo, poleg tega ne razlikuje med gibanjema Massob in IPOB ter ne pozna himne in simbolike zastave Biafre. Poleg tega je bil v večini primerov zaprt zaradi svojega nasilnega značaja in ne politične participacije.

15. V zvezi z nasiljem skupine Boko Haram tožena stranka povzema nekaj člankov glede položaja kristjanov v Nigeriji in delovanja ekstremistične skupine Boko Haram. Na podlagi teh virov tožena stranka ugotavlja, da kristjani v Lagosu, od koder prihaja tožnik, predstavljajo večino populacije, težave z nasiljem skupine Boko Haram pa se pojavljajo predvsem na severu države, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko. Kristjani na jugu Nigerije težav zaradi svoje vere nimajo, prav tako v Lagosu ni varnostnih težav ali incidentov, povezanih z delovanjem Boko Haram.

16. Dogodek iz leta 2014, ko naj bi pripadniki Boko Haram vdrli v hišo, v kateri je stanoval prosilec, se je zgodil slabi dve leti preden je tožnik zapustil Nigerijo, po tem pa Boko Haram tožnika ni več osebno ogrožal ali mu grozil. Tožnikov strah pred preganjanjem zaradi krščanske veroizpovedi ter nevarnosti skupine Boko Haram tako po presoji tožene stranke ni utemeljen.

17. Tožena stranka v zvezi s tožnikovo upravičenostjo do statusa begunca zaključuje, da so tožnikove navedbe o preganjanju zaradi etnične pripadnosti in vere premalo prepričljive in v konkretnem primeru nezadostne. Članstvo v gibanju Massob bi sicer lahko predstavljalo bolj objektivne okoliščine za strah pred preganjanjem, vendar tudi to v konkretnem primeru ni zadosten dokaz za utemeljitev preganjanja.

18. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje statusa subsidiarne zaščite. Tožnikove navedbe o tem, da bi bil v primeru vrnitve v Nigerijo ubit, so namreč pavšalne in premalo konkretizirane, poleg tega tožena stranka ugotavlja, da je malo verjetno, da bi ga usmrtila skupina Boko Haram, saj jim tožnik ne predstavlja grožnje. Zaradi neverodostojnosti njegovih izjav tudi ni mogoče verjeti njegovim navedbam, da bi ga v Nigeriji ubili zaradi politike.

19. V zvezi z nevarnostjo resne škode v obliki mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni v izvorni državi je tožena stranka ugotovila, da na območju, kjer deluje Boko Haram, razmere niso tako slabe, da bi bila resni škodi izpostavljena vsaka oseba, ki bi bila vrnjena na to območje. Poleg tega tožnik prihaja iz mesta Lagos, kjer glede na preučene informacije ni varnostnih težav, povezanih z Boko Haram. Glede na preučene informacije tožena stranka ocenjuje tudi, da tožnik v primeru vrnitve v Nigerijo ne bi bil izpostavljen resni škodi zaradi preganjanja iz razloga, ker je v tuji državi zaprosil za azil. Prav tako ne obstaja utemeljen razlog za oceno, da bi bil tožnik v primeru vrnitve v Nigerijo soočen s tveganjem, da utrpi resno škodo zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

20. Tožnik v tožbi navaja, da mu tožena stranka neutemeljeno ni verjela in da je bil prisiljen pobegniti iz matične države, saj so v hišo, v kateri je stanoval, vdrli vojak in pobili več ljudi. Pripadniki Boko Haram so požigali in pobijali kristjane. Ker je bil član prepovedane organizacije Massob, so ga preganjali.

21. Nadalje tožnik navaja, da pristojnih organov v izvorni državi ni mogel zaprositi za pomoč, saj mu je ne bi nudili, ker je član Massob in bi ga kvečjemu zaprli in mučili. Splošno znano je, da skupina Boko Haram ogroža kristjane v Nigeriji, jih muči in ubija.

22. Tožnik navaja, da ne drži ugotovitev tožene stranke, da ni navedel, da mu grozi smrtna kazen ali usmrtitev, saj je navedel, da je prepričan, da bo v primeru vrnitve v Nigerijo ubit, bodisi s strani organizacije Boko Haram ali člana kakšne državne organizacije.

23. Tožba ni utemeljena.

24. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

25. Skladno z drugim odstavkom 20. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) se status begunca prizna državljanu tretje države, ki je zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnem prepričanju, zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki je zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMZ-1.

26. Status subsidiarne zaščite se v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZMZ-1 prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona. V skladu z 28. členom ZMZ-1 resna škoda zajema smrtno kazen ali usmrtitev, mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi ali resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih.

27. Tožnik z navedbami, da mu tožena stranka neutemeljeno ni verjela, smiselno izpodbija ugotovitev tožene stranke, da pri tožniku ni izkazana splošna verodostojnost. V zvezi tem navaja, da so pripadniki skupine Boko Haram vdrli v hišo, v kateri je živel ter tudi sicer pobijali kristjane in dodaja, da je bil preganjan kot član prepovedane organizacije Massob.

28. Tožena stranka svoje presoje, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi se tožnik utemeljeno bal napadov skupine Boko Haram, ni utemeljila na oceni, da tožnikove navedbe o tem niso verodostojne, temveč na ugotovitvah, da se je napad pripadnikov te skupine na tožnikovo hišo zgodil dve leti pred njegovim odhodom iz Nigerije ter da v Lagosu, od koder prihaja tožnik, ni varnostnih težav ali incidentov, povezanih z skupino Boko Haram. Prav tako je ocenila, da tožnik ne predstavlja grožnje tej ekstremistični skupini, zato ni nevarnosti, da bi ga pripadniki te skupine želeli usmrtiti. Tožnik ne izpodbija nobene od teh ugotovitev, zato so tožbene navedbe v zvezi z ogroženostjo tožnika s strani skupine Boko Haram neutemeljene.

29. Neutemeljen je tudi povsem pavšalen tožbeni očitek, da tožena stranka neutemeljeno ni verjela tožniku, da je bil preganjan zaradi članstva v organizaciji Massob. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi obširno utemeljila svojo ugotovitev, da tožniku v Nigeriji ne grozi preganjanje zaradi članstva v gibanju Massob, in sicer z ugotovitvami: (i) da je tožnik v gibanje vstopil iz pragmatičnih, in ne ideoloških ali domoljubnih razlogov in da ni viden član gibanja, zaradi česar ni zanimiv za nigerijske vladne strukture, (ii) da je bil v preteklosti v večini primerov zaprt zaradi nasilnih dejanj in ne zaradi politične participacije, (iii) da so njegove navedbe o ogroženosti v primeru vrnitve posplošene in premalo konkretizirane ter (iv) s podrobno utemeljeno oceno tožnikove neverodostojnosti¹ (z ugotovitvami o kontradiktornostih v tožnikovih izjavah glede potrdila o izvoru ter glede dokumentov, ki jih je dobil na policiji ob priporu, dvomom glede pristnosti teh dveh dokumentov itd.), zaradi katere ne more verjeti njegovim izjavam, da bi ga v Nigeriji ubili zaradi politične participacije. Tožba konkretno ne izpodbija nobene od teh ugotovitev, zato se sodišče, glede na izrazito pavšalnost in posplošenost tožbenih navedb, ni spustilo v podrobnejšo presojo pravilnosti ugotovitev tožene stranke. Tožbene navedbe glede ugotovitev tožene stranke o neverodostojnosti tožnika v zvezi s preganjanjem, povezanim z njegovim članstvom v gibanju Massob, so tako neutemeljene.

30. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da tožnik pristojnih organov v svoji državi ni mogel zaprositi za pomoč, saj mu je ne bi nudili, ker je član organizacije Massob, in bi ga v tem primeru kvečjemu zaprli in mučili. Kot je sodišče pojasnilo v 28. točki obrazložitve, je tožena stranka ugotovila (tožnik pa te ugotovitve substancirano ne prereka), da ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se tožnik utemeljeno boji preganjanja s strani skupine Boko Haram. Vprašanje, ali so nigerijski državni organi sposobni oz. voljni tožnika zaščititi pred tem preganjanjem, je za presojo tožnikove upravičenosti do mednarodne zaščite posledično nepomembno.

31. Tožbena navedba, da tožniku grozi nevarnost, da bi bil ubit s strani kakšne državne organizacije, je neutemeljena iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo že v 29. točki obrazložitve te sodbe. Ker niso izkazane okoliščine, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožnikovega strahu pred preganjanjem zaradi njegovega političnega udejstvovanja, iz tega logično sledi, da ni izkazana nevarnost, da bi bil tožnik v izvorni državi iz tega razloga usmrčen.

32. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

33. V tej zadevi glavna obravnava v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 ni bila opravljena, saj dejansko stanje med strankama ni sporno.

-------------------------------
¹ Sodišče pripominja, da je tožena stranka tožnika tudi seznanila z ugotovljenimi neskladji v njegovih izjavah oz. z neskladji med njegovimi izjavami in predloženimi listinami ter mu dala možnost, da neskladja pojasni in sicer na osebnem razgovoru dne 20. 5. 2019 (v zvezi s časom predložitve in legalizacijo potrdila o izvoru ter njegovimi predhodnimi izjavami v zvezi z osebnimi dokumenti) in 21. 3. 2019 (v zvezi s tožnikovimi predhodnimi izjavami glede članske izkaznice gibanja Massob, čakanja na izdajo izkaznice in formalnih pomanjkljivosti izkaznice, aretacije leta 2016, težav z milico OPC idr.).

Datum zadnje spremembe:

28.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 64/2022-36
• UPRS Sodba I U 849/2018-8
• Sklep I Up 107/2014