<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2376/2018-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2376.2018.9
Evidenčna številka:UP00041571
Datum odločbe:12.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Adriana Hribar Milič (preds.), mag. Mojca Muha (poroč.), Bojana Prezelj Trampuž
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje - izplačilo odkupne vrednosti

Jedro

V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je sicer tožnik več let vplačeval v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V takšnem primeru pa se po določbah ZDoh-2, dohodek nedvomno in brez izjeme obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril dohodnino za leto 2016 v znesku 13.484,31 EUR in mu naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 11.299,60 EUR, ki znaša 2.184,71 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil ugovor zoper informativni izračun dohodnine za leto 2016, da je davčni organ preveril navedbe tožnika ter, da je na podlagi svojih in podatkov tožnika odmeril dohodnino v znesku, ki izhaja iz izreka odločbe. Pri tem je upošteval kot dohodek tudi znesek 30.229.96 EUR pod oznako 6300 - Preostali drugi dohodki, na katerega se nanaša ugovor in pri katerem gre za enkratno izplačilo sredstev v obliki odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu zavarovanca iz naslova poklicnega zavarovanja, ki se davčno obravnava kot drug dohodek po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Glede zahteve tožnika, ki jo vsebuje ugovor in po kateri bi bilo potrebno v zvezi z izplačanim dohodkom uporabiti metodo povprečenja, davčni organ pojasni, da se na podlagi prvega odstavka 120. člena ZDoh-2 povprečenje uporabi za dohodke iz delovnega razmerja, izplačane za pretekla leta na podlagi sodne odločbe in da se torej v konkretnem primeru, ko gre za druge dohodke, navedena določba ne uporabi, tudi če so ti izplačani za več let ali na podlagi sodne odločbe.

3. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil. V zvezi s sporno obdavčitvijo odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca poklicnega zavarovanja drugostopenjski organ pojasni, da je obdavčenje določeno v 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki ta izplačila uvršča med druge dohodke, zato je prvostopenjski davčni organ navedeni dohodek pravilno upošteval kot drugi dohodek z oznako 6300. Povprečenje, ki ga tožnik uveljavlja s pritožbo, se po 120. členu ZDoh-2 uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, in sicer kot ugodnejša obdavčitev s povprečno stopnjo enoletnih prejemkov. Skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 med dohodke iz delovnega razmerja sodijo tudi pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Iz tega je razvidno, da so izplačila odkupne vrednosti izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in, kot predhodno pojasnjeno, predstavljajo druge dohodke. Upoštevaje, da v obravnavanem primeru ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, izplačilo pa tudi ni bilo opravljeno na podlagi sodne odločbe, dohodka ni mogoče povprečiti na podlagi 120. člena ZDoh-2. V zvezi s tožnikovo navedbo, da gre za večletno varčevanje na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, drugostopenjski organ dodatno pojasni, da je potrebno razlikovati dve vrsti dohodka - prispevke, plačane na osebni račun zavarovanca - člana, in izplačilo odkupne vrednosti. Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca - člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) in v povezavi s prvo točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca - člana pa ne gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.

4. Tožnik vlaga tožbo ter uveljavlja razlog napačne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik je pripadnik Slovenske vojske in zaposlen pri Ministrstvu za obrambo. Delodajalec mu je od 1. 1. 2001 iz naslova poklicnega zavarovanja nakazoval sredstva na osebni račun. Poklicno zavarovanje je posebna oblika zavarovanja, ki je namenjeno le zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Organ pa je zmotno uporabil ZDoh-2, saj ni uporabil določbe 120. člena ZDoh-2 o povprečenju. Uporabil je togo jezikovno razlago določbe 120. člena ZDoh-2, saj je zavzel stališče, da ne gre za večletni dohodek iz delovnega razmerja, ki bi bil izplačan na podlagi sodne odločbe. Tožnik oziroma primerljivi zavarovanci niso mogli vplivati na to, kdaj jim bo dohodek izplačan. Več let so si prizadevali za izplačilo predmetnega dohodka, vendar je KAD zavračal izplačilo denarnih sredstev, izplačila je omogočil šele po odločitvi Ustavnega sodišča RS (U-I-153/14-18 z dne 12. 5. 2016). Neutemeljeno je ločevanje med prihodki iz delovnega razmerja in drugimi prihodki. Ne glede na to, da se dohodek iz naslova odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca poklicnega zavarovanja uvršča med druge dohodke, je namreč potrebno upoštevati namen tega zavarovanja. Zavarovanje je namenjeno pokrivanju izpada prihodka zavarovanca v prihodnosti, ko zaradi starosti ne bo več mogel uspešno opravljati svojega dela, torej je tožnik sporni znesek pridobil z namenom nadomestitve plačila za delo za obdobje, ko ga ne bo mogel opravljati. Tožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do izjave, saj v postopku ni mogel pojasniti dejanske narave predmetnega dohodka in vseh okoliščin glede izplačila. Kolikor bi mu bilo to omogočeno, bi organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje in posledično pravilno uporabil določbo ZDoh-2 o povprečenju. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se sklicuje. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi izpodbijane odločbe ter razlogi, s katerimi jih dopolni pritožbeni organ in s katerimi utemelji zavrnitev pritožbenih ugovorov, ki jih tožnik uveljavlja tudi v upravnem sporu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja.

8. Ni namreč spora o tem, da gre v konkretnem primeru za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je sicer tožnik več let vplačeval v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V takšnem primeru pa se po določbah ZDoh-2, na katere se sklicujeta davčna organa v obrazložitvi izpodbijane in drugostopne odločbe, dohodek nedvomno in brez izjeme obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru1. Po presoji sodišča je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Ob tem sodišče dodaja, da se s tožnikovo navedbo, da mu je bila kršena pravica do izjave, saj v postopku ni mogel pojasniti dejanske narave dohodka in vseh okoliščin glede izplačila, ne strinja. Pred izdajo izpodbijane odločbe je bil tožniku poslan informativni izračun dohodnine za leto 2016 št. DT 05-17041 z dne 31. 5. 2017, s katerim je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2016. Zoper navedeni izračun je tožnik pravočasno ugovarjal in v ugovoru pojasnil naravo dohodka. Tožnik je torej imel možnost izjave in jo je tudi izkoristil, toženka pa je tožnikove navedbe upoštevala in se do vseh tudi opredelila. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve, kar je bilo v obravnavanem primeru torej upoštevano in do kršitve pravice do izjave ni prišlo.

10. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa so neutemeljene, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ni podanih očitanih kršitev določb postopka, je sodišče potem, ko tudi ni ugotovilo ničnosti, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
1 Prim. tudi s sodbama tega sodišča I U 295/2018 z dne 15. 1. 2019 in I U 149/2018 z dne 5. 2. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 37, 37/2, 37/2-8, 105, 105/3, 120

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzODY5