UPRS Sodba I U 1679/2018-16

Jedro

Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v zadevi doplačila uvoznih dajatev, blago, tiskarske plošče, sproščeno v prost promet po uvoznih carinskih deklaracijah z MRN oznako 14SI00603640722753 z dne 7. 7. 2014 in 14SI00603640769746 z dne 19. 8. 2014 dokončno uvrstil v tarifno oznako 3701 30 00 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) in TARIC kodo 90 s predpisano 6,50% carinsko stopnjo ter tožniku in deklarantu, družbi A. d.o.o., kot solidarnima dolžnikoma določil in naložil v plačilo znesek uvoznih dajatev in zamudnih obresti v skupnem znesku 1.260,12 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je deklarant za račun tožnika kot prejemnika blaga po navedenih carinskih deklaracijah po postopku 4071 sprostil v promet blago s trgovskim nazivom tiskarske plošče NEG.FAST različne velikosti in jih uvrstil v tarifno oznako 8442 50 00 KN in TARIC kodo 00, s carinsko stopnjo 1,70%. Prvostopenjski organ je na podlagi 78. člena Uredbe sveta (EGS) št. 2913/1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS) opravil naknadno preverjanje navedenih uvoznih carinskih deklaracij in o tem izdal zapisnik o finančnem nadzoru z dne 2. 9. 2015 in dodatek k zapisniku z dne 28. 9. 2015. V postopku je bilo na podlagi dokumentacije, predložene k carinskim deklaracijam (računi in lista pakiranja), in naknadno dostavljene dokumentacije (slike iz kataloga uvoženega blaga in izjave uvoznika) ugotovljeno, da je bilo blago sproščeno v prost promet z uvrstitvijo v napačno tarifno oznako 8442 50 00. Gre za tiskarske ofsetne plošče pravokotnih oblik, različnih velikosti, izdelane iz aluminijeve zlitine, na katere je nanesena plast materiala, občutljivega na UV svetlobo valovne dolžine 300-400 nm in se uporabljajo za izdelavo tiskarskih plošč. Plošče še niso osvetljene. Blago s takšnimi lastnostmi pa se po presoji carinskega organa pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 s konvencionalno stopnjo dajatev 6,50%. Zapisnik in dodatek k zapisniku sta bila vročena tožniku in deklarantu. Na njune pripombe je odgovorjeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

3. Ministrstvo za finance je z odločbo DT 498-1-17/2016-3 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom prve stopnje, vključno z odgovori na pripombe na zapisnik in dodatek k zapisniku. V zvezi s pritožbenimi navedbami dodatno pojasnjuje, da KN, uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je izdelal Svet za carinsko sodelovanje (zdaj Svetovna carinska organizacija, v nadaljevanju SCO) in ki je bil uveden z mednarodno konvencijo. KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke navedenega harmoniziranega sistema, le sedma in osma tarifna številka pomenita nadaljnjo razdelitev samo v okviru KN. Različica KN, ki je veljala v letu 2014, je del priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU)1001/2013 z dne 4. oktobra 2013 (Uradni list EU L 290 z dne 31. 10. 2013). KN med drugim vsebuje splošna pravila za razlago KN ter seznam carin. Blago se v KN uvršča v skladu s splošnimi pravili za razlago KN ter v skladu z opombami k oddelkom in poglavjem KN. Pri uvrščanju je potrebno upoštevati tudi pojasnjevalne opombe h KN ter Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (v nadaljevanju tudi pojasnjevalne opombe HS ali POHS), ki jih izdaja SCO. Sporno blago je bilo ob carinjenju deklarirano v tarifno oznako 8442 50 80 KN in TARIC kodo 00 s poimenovanjem: Stroji, aparati in naprave (razen obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 8456 do 8465) za pripravljanje ali izdelovanje plošč, valjev ali drugih tiskarskih oblik; plošče, valji ali druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani): - Plošče, valji in druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani): -- drugo. Prvostopenjski organ pa je za deklarirano blago določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 s poimenovanjem: Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: - Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm; - - drugo z erga omnes carinsko stopnjo iz tretjih držav (BR) 6,50 %. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga so na splošno objektivne značilnosti in lastnosti blaga, ki so opredeljene v poimenovanju tarifne številke KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij. Značilnosti in lastnosti obravnavanega blaga s trgovskim nazivom iz računov NEG.FAST različnih velikosti so bile v postopku ugotovljene na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil deklarant ter izjav in pripomb deklaranta in tožnika. Gre za izdelek pravokotnih oblik različnih velikosti iz aluminijeve zlitine, na katero je nanesena tanka plast materialna občutljivega na UV svetlobo valovne dolžine 300-400 nm. Plošča še ni osvetljena. Nanjo se v CTP tehniki prenesejo želeni podatki, ki so osnova za tiskanje z ofsetnim tiskarskim postopkom. Uporablja se za izdelavo tiskarskih plošč. Blago s takšnimi lastnostmi pa se tudi po presoji pritožbenega organa pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Tarifna oznaka je določena skladno s Splošnimi pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature; opombo 2 k 37. poglavju; besedilom k oznaki KN 3701, 3701 30 00 in besedilom k oznaki TARIC 3701 30 00 90; pojasnjevalnimi opombami HS k 37. poglavju pod splošno; pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 3701 (A); pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 3705, četrti odstavek izključitev (c), pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 8442 (C) tretji odstavek, pojasnjevalnimi opombami HS k XV. oddelku izključitve (d), katerih vsebina je povzeta v nadaljevanju.

4. Pri tem pritožbeni organ še dodaja, da je deklarant za tožnika za tiskarske plošče z istim trgovskim imenom NEG.FAST (tudi za tiskarske plošče FIT-INVADO) vlagal carinske deklaracije tudi pri Oddelku za carinjenje blaga Ljubljana. Ob tem so bili vzeti vzorci in izdana mnenja Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri Generalnem finančnem uradu v Ljubljani, ki potrjujejo izpodbijano uvrstitev. Dodaja še, da je zaradi zagotavljanja enotne uporabe KN za blago s trgovskim imenom FIT INVADO in IBT NEG.FAST PLETES Evropska komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2246 dne 30. novembra 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki uvršča v KN neosvetljene aluminijaste plošče (t.i. pozitivne termalne plošče, občutljive na laserske diode), pravokotne oblike, z eno stranjo daljšo od 255 mm, na eni strani premazane z emulzijo (ki vsebuje predvsem smolo, topno v alkalnem mediju, eno ali več IR (infrardečih) barvil (svetlobno-termični pretvornik) in preprečevalec topnosti (barvilo)), ki so občutljive na infrardeče laserske diode z valovno dolžino 830 nm. Namenjene so za uporabo z opremo CTP (tehnologija računalnik - plošča) za srednje in velike naklade. Za podaljšanje življenjske dobe končanega izdelka se plošče s posebnim postopkom "zapečejo", da se slika utrdi, potem ko je bila razvita. V skladu s to izvedbeno uredbo se takšne plošče uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago KN, opomba 2 k poglavju 37 ter besedilo oznak KN 3701 in 3701 30 00, pojasnjevalne opombe HS k poglavju 37 ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8442, točka (B) in mnenje o uvrstitvi HS 3701.30/1 iz leta 2015. Uvrstitev pod oznako KN 8442 50 00 kot tiskarske plošče je izključena, ker so svetlobno občutljive plošče s tarifno številko 3701 izključene iz tarifne številke 8442. Ta Uredba je začela veljati 28. 12. 2017 in ne določa dodatnih zahtev za uvrstitev zadevnega proizvoda, temveč je razlagalna, kar pomeni, da je pravilnost uvrstitve, ki jo uredba določa, odvisna od dejstev in pravnih pravil, ki jih je mogoče uporabiti tudi za nazaj. To kaže, da je bila deklaracija spornih plošč nepravilna, ravnanje prvostopenjskega organa, ki je določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 in obračunal razliko uvoznih dajatev, pa je bilo pravilno in zakonito.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toži iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zaradi kršitve ustavnih pravic. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov na glavni obravnavi odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

6. Ne strinja se z uvrstitvijo blaga v tarifno oznako KN 3701 30 00 in TARIC kodo 90. Iz navedb tožene stranke o odvzetih vzorcih blaga in izdanih mnenjih Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri Generalnem finančnem uradu v Ljubljani, izhaja, da je prvostopenjski organ v postopek pritegnil izvedenca iz carinskega laboratorija, ki je ogled odvzetih vzorcev v nasprotju s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 200. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) opravil brez navzočnosti tožnika. Tožniku tudi ni vročil rezultatov ogleda in izvedenskega mnenja. Poleg tega je v primeru ogleda po 154. členu ZUP obvezna obravnava, ki je pomembna procesna in ustavna pravica, o čemer tožnik široko pravnoteoretično razloguje. Dodaja, da je ZUP namenjen varovanju strank pred samovoljo države in citira tujo sodno prakso. Izpodbijana odločba temelji na domnevah in nepreverjenih podatkih, kar je v nasprotju z načeli Ustave. Carinski organ je selektivno ugotavljal dejstva, s čimer je kršil temeljne ustavne pravice stranke do poštene obravnave, kar pomeni kršitev ustavnega načela pravne države. Davčni organ arbitrano, brez navedbe predpisa zavrača prejete račune. Sodišču predlaga, naj pritegne izvedenca (ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki v carinski deklaraciji), zasliši predstavnika tožnika B.B., direktorja sektorja grafični materiali in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90.

7. Odločbe druge stopnje pa po mnenju tožnika, zaradi napak, ki jih navaja v nadaljevanju, ni mogoče preiskusiti. Gre za napako v navedbi carinske oznake KN 8242 (na strani 4, peti odstavek) in 3710 30 00 (na strani 5, drugi odstavek) ter 7301 (na stranki 6, drugi odstavek). Drugostopenjski odločbi nadalje očita, da se ne izjavi o tujih zavezujočih informacijah, s katerimi je tožnik v pritožbi utemeljeval uvrstitev blaga v tarifno oznako 8442. Meni tudi, da je sklicevanje tožene stranke na izvedbeno uredbo Komisije neutemeljeno, saj se uredba nanaša le na uvrščanje tiskarskih plošč, ki so senzibilne na IR svetlobo, kar pa NEG.FAST plošče niso. Mnenje SCO (marec 2015) je v odločbi (na strani 6, drugi odstavek) citirano napačno, saj mnenje (v izvirniku) ne omenja splošnih pravil. Zakaj se mnenje ne more uporabiti na NEG.FAST plošče, pa je tožnik že poudaril v predhodnih pripombah in pritožbah. Tožbi priloženi računi treh distributerjev istega dobavitelja in ZTI, prejet od podjetja C., dokazujejo, kako so se v času predmetnih uvozov v EU carinile NEG.FAST plošče. Ugodnejši pogoji, pod katerimi lahko predmeten tip plošč uvažajo nekatera ostala podjetja v EU, postavljajo tožnika v deprivilegiran položaj, posredno pa postajajo nekonkurenčne tudi slovenske tiskarne, s čimer Finančna uprava krši 64. in 66. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

8. Očita kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, ker je prvostopenjski organ uporabil POHS, ki niso dostopne v uradnem jeziku organa. POHS in stališča o uvrstitvi blaga nista del konvencije in nista pravno obvezujoča, poleg tega pa je med leti 2007 in 2012 prišlo do velikih sprememb harmoniziranega sistema, zato so z začetkom leta 2012 začele veljati nove pojasnjevalne opombe, ki pa, zaradi spora o avtorskih pravicah SCO, niso uradno prevedene. Nedostopnost konkretnega podzakonskega akta je v nasprotju s pogojem dostopnosti zakona (accessibility criteria). Poleg tega KN očitno ni bila jasna glede uvrščanja zadevnega blaga in ni izpolnjen pogoj jasnosti zakona (reasonable clarity requirement), pri naknadnem obračunu pa je potrebna istovetnost prejšnje in nove upravne stvari, ki je nujno povezana s pojmom poznejše spremembe pravnomočnega upravnega razmerja, razlog za spremembo pa je lahko le novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito, a je del prejšnjega dejanskega stanja; FURS pa v zapisniku ni ugotovil, za kakšno novo dejstvo gre in s katerimi dokazi je ugotovljeno.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi s tožbenimi navedbami zavrača očitke kršitev procesnih pravil. V postopku carinjenja blaga namreč niso bili odvzeti vzorci, tožnik pa v postopku pred izdajo odločbe dokazovanja z izvedencem ni predlagal. Strokovno mnenje Sektorja za tarifo pa tudi sicer ni izvedensko mnenje v smislu ZUP, ker gre za organizacijsko enoto GFU. Razlogi za neobstoj uradnega prevoda pojasnjevalnih opomb Harmoniziranega sistema (PHOS) je tožeči stranki, glede na njene navedbe, znano. Pri tem dodaja, da so bile PHOS v delu, ki se citira v izpodbijani odločbi, prevedene v slovenski jezik in objavljene v Uradnem listu RS in se v tem delu tudi kasneje niso spremenile, zaradi česar je bil razlog, da so bile v letu 2012 sprejete nove, očitno v spremembi na drugih področjih, ne pa v delu, ki se nanaša na tiskarske plošče. Izvedbena uredba 2017/2246, ki je bila izdana v času odločanja o pritožbi, je razlagalne narave in samo potrjuje, da je bila uvrstitev blaga s strani prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, prvotna deklaracija pa nepravilna. Sklicevanje na deprivilegiran položaj ne more biti razlog za nepravilno uvrščanje blaga. V postopku, ki je predmet te zadeve, je prvostopenjski organ lastnosti blaga ugotovil na podlagi deklaraciji priložene dokumentacije in dokumentacije, ki mu je bila predložena v postopku naknadne kontrole. Na ZTI se lahko sklicuje le njen imetnik, zato sklicevanje na tuje ZTI ni bilo upoštevno. Po mnenju tožeče stranke tudi ni razloga za zaslišanje predlaganih oseb glede na to, kako so se ugotovile lastnosti spornega blaga, ki so bile podlaga za uvrstitev v KN.

10. V pripravljalni vlogi se tožnik sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut. Ponavlja, da bi morala biti v zadevi opravljena v upravnem postopku ustna obravnava, da so imeli med januarjem in novembrom 2017 vsi upravičenci ZTI še možnost deklarirati blago po v ZTI določeni tarifni številki, toženka pa je vztrajala pri svoji interpretaciji in tožniku naložila plačilo dodatnih dajatev. Pravnoformalno ZTI seveda lahko uporablja le imetnik takšne odločbe, a če so tuji organi za enako blago istega dobavitelja izdali ZTI, ima tožnik prav, da se konkretno blago lahko uvršča pod št. 8442. Tožnik zavrača tudi navedbo tožene stranke, da naj bi Izvedbena uredba Komisije 2017/2246 potrdila pravilnost odločitve. Uredba namreč v opisu blaga navaja plošče, občutljive izključno na IR svetlobo (830 nm), kar plošče NEG.FAST niso. Po nadaljnjih navedbah tožnika predmetne zadeve ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spornih tožnikovih uvozov istega tipa plošč istega dobavitelja, čeprav je bil v predmetni zadevi niso bili odvzeti vzorci in izdana strokovna mnenja, kot je napačno navedeno v tožbi. So pa za isti tip plošč istega dobavitelja vzorci odvzeti in izdana strokovna mnenja Sektorja za tarifo, ki jim tožnik v ločenih postopkih tudi oporeka. To se nanaša tudi na toženkino revizijo vseh ostalih tožnikovih carinskih postopkov od leta 2014 dalje. Tožnik zato sodišču predlaga, naj pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti toženi stranki, saj bo šele po pregledu vseh jasen obseg spora (ki znaša 61.427,96 EUR).

11. Toženka v pripravljalni vlogi replicira, da uvrščanje tiskarskih plošč v tarifno št. 8442 v nekaterih drugih državah ne pomeni, da prvostopenjski organ ne bi smel sam sprejeti odločitve glede uvrstitve blaga v KN. Obstajajo namreč tudi tuje ZTI, po katerih so bile tiskarske plošče uvrščene pravilno in primere katerih je toženka sodišču predložila v zadevi I U 2111/2018. Sklicevanje tožnika na deprivilegiran položaj v primerjavi z evropskimi uvozniki istega materiala tako ne more biti razlog za napačno uvrščanje blaga.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločba izdana skladno z zakonom ter kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njenim razlogom in razlogom drugostopenjske odločbe ter se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

14. Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ker sodišče dejansko stanje preizkusi v okviru tožbenih navedb (prvi odstave 20. člena ZUS-1) se tožnik ne more z uspehom sklicevati na navedbe, ki naj bi jih podal v „predhodnih pripombah in pritožbah“. Iz istega razloga sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti toženi stranki.

15. Zatrjevanih bistvenih kršitev upravnega postopka in ustavnih pravic v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sodišče ne ugotavlja. V zadevi namreč ni več spora o tem, da ogled blaga in odvzem vzorcev v zadevi nista bila opravljena (in da posledično tudi ni bilo izdano strokovno mnenje Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem finančnem uradu), kar vse se kot dejanska podlaga očitanim kršitvam procesnega zakona in ustavnih pravic (protispisno) zatrjuje v tožbi. Iz navedenih razlogov so po presoji sodišča nerelevantni tudi dokazi, katerih izvedbo v zvezi z gornjimi navedbami predlaga tožnik (postavitev izvedenca, zaslišanje predstavnika tožnika in zaslišanje uslužbenca GFU, ki je izdelal strokovna mnenja). V tej zvezi sodišče ugotavlja še, da tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedbe navedenih dokazov ni predlagal, predlagal pa jih tudi ni v pritožbenem postopku. Da bi tega iz opravičljivih razlogov ne mogel storiti, ne navaja. Ker gre za nedovoljene tožbene novote jih sodišče pri odločanju tudi iz tega razloga ni upoštevalo.

16. Zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka, ki se nanašajo na odločbo o pritožbi, pa sodišče tudi ne ugotavlja. Njeni razlogi so po presoji sodišča jasni. Pri navajanju tarifnih oznak, na katere opozaja tožnik, gre za očitne pisne napake, ki ob upoštevanju argumentacije tožene stranke ne onemogočajo preizkusa odločitve. Neutemeljen je tudi očitek, da se tožena stranka ne izjavi o pritožbenih navedbah, ki se nanašajo na tuje ZTI. Na navedbe tožnika, ki so vsebinsko enake pritožbenim, odgovori že davčni organ prve stopnje (na 6. strani izpodbijane odločbe), tožena stranka pa se o njih skladno z 254. členom ZUP izreče s sklicevanjem na razloge izpodbijane odločbe.

17. Glede tožnikovih naziranj, ki se nanašajo na pojasnjevalne opombe HS in stališča o uvrstitvi določenega blaga SCO (da zanje ni bil izpolnjen pogoj dostopnosti zakona, ker niso bile objavljene) je pravilno odgovorjeno že v obrazložitvi izpodbijane odločbe (na straneh 4, 6 in 9) z razlogi, ki jim tožnik v tožbi izrecno pritrjuje, tj. da gre za pravno nezavezujoča akta, ki sta pa pri vsakodnevni praksi uporabe skupne carinske tarife EU nepogrešljiva pri pojasnjevanju in tolmačenju tarifnih številk in podštevilk, kar je potrdila tudi sodna praksa. Zatrjevano nejasnost „zakona“ tožnik utemeljuje s tujimi ZTI, ki jih, kot že rečeno, v svoji odločbi presodi že davčni organ prve stopnje. Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku (dokazna ocena je navedena na 6. strani izpodbijane odločbe). Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, pa sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen. Neposredna uporabnost tujih ZTI za predmetni upravni spor torej ni možna; njihova indikativnost pa je izpodbita tudi z nespornimi ugotovitvami carinskega organa, ki se nanašajo na predloženi ZTI (na strani 6 izpodbijane odločbe) in dejstvom, da so bile v Avstriji, Španiji in Romuniji izdane ZTI z uvrstitvijo enako izpodbijani, česar tožnik, čeprav so mu bile navedene ZTI, na katere se v odgovoru na pripravljalno vlogo tožnika sklicuje tožena stranka, v zadevi I U 2111/2018 vročene, ne prereka.

18. Izpodbijana odločba v pravnem pogledu ni utemeljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017. Ta je bila sprejeta šele po njeni izdaji in tudi po presoji sodišča kot razlagalni akt le dodatno potrjuje pravilnost izpodbijane uvrstitve.

19. V zvezi z ostalimi tožbenimi navedbami pa sodišče ugotavlja, da je sklicevanje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut povsem pavšalno, in se zato o njem ne more izreči. Tožbeni razlog ničnosti izpodbijane odločbe je v tožbi zgolj navržen, ne da bi bila v tej zvezi podana kakršnakoli argumentacija, zato je sodišče obstoj razlogov za ničnost presojalo zgolj uradoma. Nepovezana z vsebino obravnavane zadeve (in zato neupoštevna) je tudi tožbena navedba, da davčni organ arbitrarno, brez navedbe predpisa, zavrača prejete račune.

20. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa so neutemeljene. Sodišče nepravilnosti, na katere pazi uradoma (ničnost), tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

21. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških postopka odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1.

22. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Tožnik je sicer v tožbi predlagal, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Predlagal je tudi postavitev izvedenca, ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki na carinski deklaraciji, ter zaslišanje predstavnika tožnika B.B. in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Ker je tožnik torej podal samo takšne dokazne predloge, ki se pri odločitvi ne upoštevajo, je sodišče na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo na seji senata..

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2192/2018-13
• sodba IV U 80/2012
• UPRS Sodba I U 2115/2018-15